naslednji
prejšnji
zadetki

Članki

Spremeni jezik
Članki
Menu
Oblikovanje Evrope leta 2050: bolj zdrava, čistejša in odpornejša

Leto dni potem, ko je izbruhnila pandemija covida-19 in se še vedno spopadamo z njenimi posledicami, Evropa pripravlja različne svežnje politik za uresničevanje ambicioznih ciljev, začrtanih v evropskem zelenem dogovoru. Bistveno je, da Evropa svojih ciljev ne izgubi izpred oči in zagotovi, da bo do leta 2050 ustvarila odporno družbo, ki bo temeljila na solidarnosti in zdravem okolju za vse njene državljane.

Preberite več

Kako se evropska mesta prilagajajo podnebnim spremembam in napredujejo proti trajnostni prihodnosti?

Prilagajanje vplivom podnebnih sprememb je ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Kaj je razlog, da mesta izvajajo pomembne ukrepe za ublažitev teh vplivov ter si prizadevajo za izboljšanje odpornosti in trajnosti mestnih središč? Z Ivone Pereiro Martins, strokovnjakinjo za trajnost mest pri Evropski agenciji za okolje (EEA), smo govorili o tem, kako agencija pomaga pri tem izjemno pomembnem delu.

Preberite več

Zdravje in okolje, vključno z onesnaženostjo zraka in obremenitvijo s hrupom – osvetlitev dela Evropske agencije za okolje (EEA)

Onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in vplivi podnebnih sprememb so ključna tveganja za vsakodnevno zdravje in dobro počutje Evropejcev. Govorili smo s Catherine Ganzleben, vodjo skupine za onesnaženost zraka, okolje in zdravje, Albertom Gonzálezom, strokovnjakom za kakovost zraka pri agenciji EEA, in Eulalio Peris, strokovnjakinjo za obremenitev s hrupom pri agenciji EEA, da bi izvedeli več o tem, kako agencija EEA krepi znanje na tem pomembnem področju dela.

Preberite več

Strategija agencije EEA in omrežja Eionet za obdobje 2021–2030: Zagotavljanje podatkov in znanja za uresničitev podnebnih in okoljevarstvenih ambicij Evrope

Z skupno strategijo smo začrtali smer našega potovanja. Predstavlja nov način sodelovanja in ustvarjanja znanja – to bo bolj agilno, bolj odzivno, bolj proaktivno in bolj uporabno – tako da se bomo lahko učinkoviteje lotili prihodnjih izzivov ter ustvarili znanje, ki ga bomo potrebovali v novem desetletju.

Preberite več

Strategiji Evropa 2030 nasproti: odporna narava, trajnostno gospodarstvo in zdravo življenje

Pandemija bolezni covid-19 je jasen pokazatelj tega, kako krhka sta lahko naša družba in gospodarstvo, kadar sta soočena z večjim pretresom. Pričakovati je mogoče, da bodo zaradi degradacije okolja in podnebnih sprememb tovrstni pretresi še pogostejši in hujši. Edina izvedljiva možnost, ki jo imamo, ko smo soočeni z negotovostjo in mnogimi izzivi, je poskrbeti, da bomo z vsako odločitvijo, ki jo bomo v tem ključnem obdobju sprejeli, bližje našim ciljem na področju družbenih vprašanj in trajnosti.

Preberite več

Kako zeleni so najnovejši biološko razgradljivi plastični proizvodi, ki jih je mogoče kompostirati in so proizvedeni na biološki osnovi?

Zavedamo se, da sta onesnaževanje s plastiko in poplava plastičnih odpadkov velika okoljska problematika. V zadnjih letih so se na trgu pojavili novi plastični proizvodi, ki naj bi bili prijaznejši do okolja. V nedavno objavljenem informativnem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) so ocenjeni njihovi učinki na okolje. Na to temo smo se pogovarjali z Almut Reichel, strokovnjakinjo agencije EEA za trajnostno rabo virov in ravnanje z odpadki.

Preberite več

Ocene, usmerjene v prihodnost, za boljše razumevanje obetov glede trajnostnosti

Evropska agencija za okolje (EEA) je nedavno objavila poročilo o dejavnikih sprememb, ki vplivajo na okoljske in trajnostnostne možnosti Evrope. Opravili smo razgovor z vodjo projekta za izdelavo poročila Lorenzom Beninijem, ki deluje v Evropski agenciji za okolje kot strokovnjak za ocenjevanje sistemov in trajnostnost.

Preberite več

Z združenimi močmi lahko naredimo korak naprej: izgradnja trajnostnega planeta po pretresu zaradi koronavirusa

Kako lahko oblikujemo bolj trajnosten in odporen svet, ko je kriza zaradi epidemije koronavirusne bolezni v polnem zamahu? Evropska agencija za okolje bo v tem kritičnem obdobju, v katerem se bodo sprejemale ključne odločitve o okrevanju, združila znanje s področja nove koronavirusne bolezni in okoljskih vidikov ter prispevala k ozaveščeni razpravi.

Preberite več

Razmisleki o ciljih v zvezi s podnebno nevtralnostjo v Evropi v času koronavirusne bolezni covid 19

Evropske države sprejemajo drastične ukrepe za omejitev posledic bolezni covid 19 za zdravje Evropejcev in gospodarstvo. Tovrstne krize imajo običajno takojšnje in resne posledice za celotno prebivalstvo in gospodarstvo. Ker bi lahko kriza zaradi koronavirusa prizadela ključne gospodarske panoge, se pričakuje, da bi lahko delno zmanjšala tudi učinke gospodarskih dejavnosti na okolje in podnebje. Vendar veliki in nenadni pretresi z izjemno visokimi stroški za družbo ne odražajo prizadevanj Evropske unije, da bi svoje gospodarstvo preoblikovala in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Evropski zeleni dogovor in nedavno predlagana evropska podnebna pravila namesto tega pozivajo k nepovratnemu in postopnemu zmanjševanju emisij, pri čemer je treba zagotoviti pravičen prehod in pomoč prizadetim.

Preberite več

Obremenitev s hrupom je velik problem za zdravje ljudi in okolje

Obremenitev s hrupom je vse večji problem po vsej Evropi in mnogi se morda ne zavedajo, kakšen vpliv ima na njihovo zdravje. Z Eulalio Peris, strokovnjakinjo Evropske agencije za okolje na področju okoljskega hrupa, smo razpravljali o ključnih ugotovitvah poročila Evropske agencije za okolje z naslovom „Environmental noise in Europe — 2020“ (Okoljski hrup v Evropi – 2020), ki je bilo objavljeno v začetku tega meseca.

Preberite več

Čas za ukrepanje za podnebje, naravo in ljudi

Leta 2019 se bomo spominjali kot prelomnega za podnebne in okoljske ukrepe v Evropi. Več milijonov Evropejcev in drugih ljudi po vsem svetu je protestiralo in pozivalo oblikovalce politike k ukrepanju. Z dokazi utemeljene znanstvene ocene, vključno s poročilom SOER 2020 Evropske agencije za okolje (Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020), so poudarile razsežnost prihodnjih izzivov in nujnost ukrepanja. Ti pozivi se zdaj spreminjajo v načrt političnih ukrepov. Evropski zeleni dogovor, ki ga je predstavila Evropska komisija, je obetaven začetek za izjemno pomembno desetletje pred nami.

Preberite več

Poročilo Evropske agencije za okolje Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020 ima ključno vlogo pri podpiranju obnovljenih prizadevanj Evrope za trajnost.

Na začetku tega meseca je Evropska agencija za okolje objavila poročilo „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020“ (SOER 2020). Ugotovila je, da Evropa svojih ciljev do leta 2030 ne bo dosegla brez nujnih ukrepov v naslednjih desetih letih, s katerimi bo obravnavala skrb vzbujajočo hitrost izgube biotske raznovrstnosti, čedalje večje učinke podnebnih sprememb in čezmerno porabo naravnih virov. Predlagala je tudi nekaj ključnih rešitev, ki bi pomagale Evropi vrniti se na pot k doseganju teh ciljev. Sestali smo se Tobiasom Lungom, strokovnjakom za koordinacijo in oceno poročila SOER 2020 pri agenciji EEA, da bi se pogovorili o pomenu tega poročila.

Preberite več

Upravljanje – sodelovanje za trajnostno gospodarjenje z zemljišči

Kdo je lastnik zemljišča in njegovih virov? Kdo odloča o tem, kako se lahko uporabijo? V nekaterih primerih so zemljišča zasebna lastnina, ki jo lahko kupijo in prodajo ter uporabljajo izključno njeni lastniki. Njihovo uporabo pogosto urejajo nacionalni ali lokalni predpisi, na primer v zvezi z ohranjanjem gozdnih površin. V drugih primerih so nekatera območja določena samo za javno uporabo. Vendar zemljišče ni samo prostor ali ozemlje. Če vsi uporabljamo zemljišča in se zanašamo na njihove vire, je za trajnostno gospodarjenje z njimi potrebno sodelovanje lastnikov, regulatorjev in uporabnikov na lokalni in svetovni ravni.

Preberite več

Intervju – Onesnaženost tal: zaskrbljujoča zapuščina industrializacije

Onesnaženost tal je problem, ki je tesno povezan z našo skupno preteklostjo in je del zgodbe o tem, kako je Evropa najprej postala svetovna industrijska vodilna sila, pozneje pa prevzela vodilno vlogo na področju varstva okolja. Pogovarjali smo se z Markom Kibblewhiteom, zaslužnim profesorjem na Univerzi v Cranfieldu v Združenem kraljestvu, ki je eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju tal, da bi bolje razumeli problem onesnaženosti tal.

Preberite več

Program Copernicus -  opazovanje Zemlje iz vesolja in s terena

Program Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje, znan tudi kot „Evropske oči na Zemljo“ ali Copernicus, je korenito spremenil naš način razumevanja in načrtovanja bolj trajnostne rabe naših dragocenih virov - zemljišč in tal . Copernicus s pomočjo monitoringa zemljišč zagotavlja podrobne in aktualne informacije, ki se uporabljajo kot podlaga za sprejemanje odločitev na številnih področjih, od urbanističnega načrtovanja, načrtovanja prometnih poti in zelenih površin do natančnega kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi.

Preberite več

Spreminjanje jedilnikov, spreminjanje krajine – kmetijstvo in hrana v Evropi

Večino hrane, ki jo jemo, pridelujemo na zemljiščih in tleh. Kaj jemo in kako hrano pridelujemo, se je v zadnjem stoletju bistveno spremenilo, kot sta se tudi evropska krajina in družba. Intenzifikacija kmetijstva je Evropi omogočila, da proizvede več hrane in po bolj dostopnih cenah, vendar na račun okolja in tradicionalnega kmetijstva. Čas je, da ponovno razmislimo o našem odnosu do hrane, ki pride na naše krožnike, pa tudi do zemljišč in skupnosti, ki jo proizvajajo.

Preberite več

Tla, zemljišča in podnebne spremembe

Podnebne spremembe močno vplivajo na tla, sprememba rabe zemljišč in tal pa lahko pospeši ali upočasni podnebne spremembe. Brez bolj zdravih tal ter trajnostnega gospodarjenja z zemljišči in tlemi se ne moremo spopasti s podnebno krizo, pridelati dovolj hrane in se prilagoditi podnebnim spremembam. Rešitev so lahko ohranitev in obnova ključnih ekosistemov ter omogočanje naravi, da sprejema ogljik iz ozračja.

Preberite več

Zemljišča in tla v Evropi – nenehno širjenje mestnega betona?

Evropska krajina se spreminja. Mesta in njihova infrastruktura se širijo na najboljša kmetijska zemljišča, pri čemer krajino drobijo na manjše zaplate, kar v različni meri vpliva na prostoživeče živali in rastline ter ekosisteme. Poleg razdrobljenosti krajine se zemljišča in tla spopadajo s številnimi drugimi grožnjami: onesnaženost, erozija, zbijanje tal, pozidava, degradacija in celo opuščanje rabe. Kaj če bi lahko reciklirali tla na zemljiščih, ki so jih mesta in mestna infrastruktura že zasedli, namesto da posegamo po kmetijskih zemljiščih?

Preberite več

Zemljišča in tla: prizadevanja za trajnostno rabo in gospodarjenje s temi bistvenimi viri

Brez zdravih zemljišč in tal ne moremo živeti. Na njih pridelamo večino svoje hrane in gradimo svoje domove. Za vse živalske in rastlinske vrste, živeče na kopnem ali v vodi, so zemljišča ključnega pomena. Tla, ki so bistven del zemljišč, so zelo kompleksen in pogosto podcenjen medij, ki je poln življenja. Žal naš trenutni način rabe zemljišč in tal v Evropi in svetu ni trajnosten. To pomembno vpliva na življenje na kopnem.

Preberite več

Intervju – Tla: živi zaklad pod našimi nogami

Tla so veliko več od neživih sedimentov . Polna so življenja, od mikroskopskih organizmov do večjih sesalcev, ki vsi sodelujejo v prav tako velikem številu mikrohabitatov. Njihove interakcije nam zagotavljajo hrano in vlaknine, čisto vodo, čist zrak in industrijske procese brez sintetičnih kemikalij ter lahko celo zagotovijo zdravila za številne bolezni. O biotski raznovrstnosti tal in njenem pomenu za naš planet smo se pogovarjali z dr. Davidom Russellom iz Senckenbergovega muzeja naravne zgodovine.

Preberite več

Permalinks

Akcije dokumenta