Članki

V zvezi z nedavno objavo letnega poročila TERM (Mehanizem poročanja o prometu in okolju) za leto 2015 in mednarodno pozornostjo, usmerjeno na aktualni škandal o emisijah vozil, smo govorili s koordinatorjem mehanizma TERM pri agenciji EEA, Alfredom Sánchezom Vicentejem.

Preberite več

Dogovor o podnebnih spremembah, ki ga je v Parizu sprejelo 195 držav, je prvi univerzalni in pravno zavezujoči sporazum na tem področju. Pariški sporazum je rezultat večletnih priprav, razprav in čedalje večjega zavedanja o potrebi po obvladanju trenutnih in potencialnih vplivov podnebnih sprememb. Predstavlja pomemben in obetaven korak k oblikovanju nizkoogljičnega in na podnebne spremembe odpornega sveta. Pošilja tudi jasen signal oblikovalcem politike in podjetjem, naj prenehajo uporabljati fosilna goriva in pričnejo vlagati v čisto energijo ter prilagoditvene ukrepe.

Preberite več

Zemljišča in tla so bistvena za naravne sisteme in človeško družbo, vendar človeške dejavnosti ogrožajo splošno rabo zemljišč, vključno s tlemi. Kaj se dogaja? Kako ukrepa Evropa, da bi to preprečila? Leto 2015 je mednarodno leto tal, zato smo ta vprašanja naslovili na Geertrui Louwagie, projektno vodjo za ocenjevanje tal in poročanje pri Evropski agenciji za okolje.

Preberite več

Zelena infrastruktura ponuja privlačne rešitve za okoljska, družbena in gospodarska vprašanja ter jo je treba kot tako v celoti vključiti v različna področja politike. Medtem ko se agencija EEA pripravlja na objavo poročila o vlogi zelene infrastrukture pri omilitvi posledic naravnih nesreč, povezanih z vremenskimi in podnebnimi spremembami, smo govorili z glavnim avtorjem Gormom Digejem, projektnim vodjem za okoljske analize ozemlja, analize politik in ekonomske analize.

Preberite več

Avgusta letos je več kot 190 držav doseglo soglasje glede agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Pozneje ta mesec jo bodo voditelji držav v New Yorku sprejeli skupaj s cilji trajnostnega razvoja. Ti so za razliko od prejšnjih ciljev namenjeni tako državam v razvoju kot tudi razvitim državam ter se osredotočajo na širši sklop tem trajnostnega razvoja. V številne od skupno 17 ciljev trajnostnega razvoja so vključeni elementi, povezani z okoljem, rabo virov ali podnebnimi spremembami.

Preberite več

Evropa se opira na intenzivno kmetijstvo, da bi pridelala zadostno količino hrane, kar vpliva na okolje in naše zdravje. Ali lahko Evropa najde okolju prijaznejši način za pridelavo hrane? To vprašanje smo postavili Ybelu Hoogeveenu, vodji skupine pri Evropski agenciji za okolje, ki preučuje vpliv porabe virov na okolje in blaginjo ljudi.

Preberite več

Evropsko gospodarstvo še vedno čuti vpliv gospodarske krize, ki se je začela leta 2008. Brezposelnost in zniževanje plač sta prizadela na milijone ljudi. Ali naj govorimo o okolju, medtem ko novi diplomanti ne morejo najti službe na enem od najbogatejših koncev sveta? Novi okoljski akcijski program Evropske unije počne prav to, in še več. Okolje obravnava kot neločljiv sestavni del našega zdravja in našega gospodarstva.

Preberite več

„Pozitivna novica je, da so se razmere v zadnjih desetletjih precej izboljšale v smislu izpostavljenosti več onesnaževalom zraka. Vendar ta onesnaževala, ki smo jih uspeli najbolj zmanjšati, ne povzročajo največje škode človeškemu zdravju in okolju,“ je dejal Valentin Foltescu, ki je zadolžen za ocenjevanje kakovosti zraka in sporočanje podatkov na Evropski agenciji za okolje. Valentina smo vprašali, kaj Evropska agencija za okolje dela na področju kakovosti zraka in kaj kažejo najnovejši podatki.

Preberite več

Naš svet se nenehno spreminja. Kako lahko te sprotne spremembe usmerimo v doseganje svetovne trajnosti do leta 2050? Kako lahko najdemo ravnotežje med gospodarstvom in okoljem, med kratkoročnim in dolgoročnim? Odgovor se skriva v načinu, kako vodimo ta proces prehoda, ne da bi pri tem obstali v netrajnostnih sistemih.

Preberite več

Z rastjo prebivalstva, urbanizacijo in gospodarskim razvojem se povečujejo potrebe po sladki vodi v mestih po vsej Evropi. Hkrati podnebne spremembe in onesnaževanje prav tako vplivajo na razpoložljivost vode za prebivalce v mestih. Kako lahko evropska mesta še naprej zagotavljajo sladko vodo svojim prebivalcem?

Preberite več

Hrano potrebujemo, za njeno pridelavo pa potrebujemo čisto sladko vodo. Z naraščanjem potreb, ki nastajajo zaradi dejavnosti ljudi, na eni strani in podnebnih sprememb na drugi strani, mnoge regije, zlasti na jugu, vse težje zagotavljajo dovolj sladke vode za svoje potrebe. Kako lahko še naprej pridelujemo hrano, ne da bi v naravi primanjkovalo čiste vode? Vsekakor bi pomagala učinkovitejša raba vode v kmetijstvu.

Preberite več

Preberite več

Preberite več

Preberite več

Preberite več

Preberite več

Biotska raznovrstnost – naš „ekosistem“, ki je osnova za življenje

Preberite več

Poljedelstvo je veliko in vedno večje breme za evropske vodne vire, saj pomeni vedno večje pomanjkanje vode in škodo ekosistemom. Da bi dosegli trajnostno rabo vode, je treba kmetovalcem dati prave cenovne spodbude, nasvete in pomoč.

Preberite več

„Vodo nam zaprejo enkrat ali dvakrat na mesec, včasih večkrat,″ je povedal Barış Tekin, ki z ženo in hčerko živi v stanovanju v Beşiktaşu, zgodovinski četrti Istanbula. „V stanovanju hranimo okoli 50 litrov ustekleničene vode za umivanje in čiščenje, za vsak primer. Če je voda res dolgo zaprta, gremo k mojemu očetu ali staršem moje žene,″ pravi Barış, profesor ekonomije za Univerzi Marmara.

Preberite več

Ali je vrtnarjenje eden izmed vaših konjičkov? Če je temu tako in živite v srednji ali severni Evropi, je „ubijalski polž slinar″ verjetno eden izmed vaših osebnih sovražnikov. Polž, ki brez usmiljenja napada vaše dišavnice in zelenjavo, se zdi imun na ukrepe nadzora.

Preberite več