Razumevanje kompleksnosti podnebnih sprememb in ustrezno ukrepanje

Podnebne spremembe so eden izmed najpomembnejših izzivov našega časa. Njihove vplive čutimo po vsem svetu in vplivajo na ljudi, naravo in gospodarstvo. Za blažitev podnebnih sprememb moramo občutno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov. Pretvorba tega splošnega cilja v konkretne ukrepe zahteva razumevanje kompleksnega sistema, ki povezuje emisije iz različnih virov z nacionalnimi in regionalnimi vplivi, globalnim upravljanjem in morebitnimi posrednimi koristmi. Evropska agencija za okolje si prizadeva za nenehno izboljševanje znanja, potrebnega za oblikovanje učinkovitih ukrepov v praksi.

Preberite več

Živo srebro: nenehna grožnja okolju in zdravju ljudi

Številni živo srebro še vedno povezujejo s termometri, večina pa tudi ve, da je strupen. Uporaba živega srebra se zaradi njegove strupenosti v Evropi postopno ukinja, še vedno pa ga veliko kroži v zraku, vodi, tleh in ekosistemih. Ali je živo srebro še vedno problem in kakšni ukrepi se sprejemajo v zvezi z njim? Pogovarjali smo se z Ianom Marnanejem, strokovnjakom za trajnostno izkoriščanje virov in industrijo pri Evropski agenciji za okolje.

Preberite več

Emisije v letalskem in ladijskem prometu v središču pozornosti

Evropska agencija za okolje (EEA) je pred kratkim objavila svoje letno poročilo o mehanizmu poročanja o prometu in okolju (TERM), ki je letos osredotočeno na letalski in ladijski promet. Oba sektorja se hitro širita, kar vpliva tudi na okolje, predvsem pa na emisije. Anke Lükewille, strokovnjakinjo za onesnaženost zraka pri agenciji EEA, smo prosili, da nam razloži glavne ugotovitve letošnjega poročila TERM.

Preberite več

Evropsko okolje: moč podatkov in znanja

Evropa zbira vse več podatkov, kar prispeva k vedno boljšemu razumevanju okolja. Podatki o opazovanju Zemlje, ki se zbirajo v okviru programa Evropske unije Copernicus, predstavljajo nove izzive in priložnosti za izboljšanje našega znanja o okolju. Evropska agencija za okolje (EEA) želi z združevanjem posodobljenih podatkov, pridobljenih v okviru programa Copernicus, in naše obstoječe baze znanja pomagati oblikovalcem politike in državljanom v vsej Evropi pri izvajanju ukrepov za reševanje lokalnih, nacionalnih in globalnih izzivov.

Preberite več

Sledenje napredku Evrope pri izpolnjevanju ciljev na področju podnebnih sprememb in energije za leto 2020

Evropska unija si prizadeva uresničiti več podnebnih in energetskih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Kako agencija EEA sledi napredku držav članic pri izpolnjevanju teh ciljev? Melanie Sporer, strokovnjakinjo za blaženje podnebnih sprememb in energijo pri agenciji EEA, smo prosili, da nam pove, kakšna je vloga agencije pri tej nalogi. Pojasnila je tudi letni napredek v zadnjem poročilu Gibanja in napovedi.

Preberite več

Čistejši zrak koristi zdravju ljudi in podnebnim spremembam

Zahvaljujoč zakonodaji, tehnologiji in manjši rabi fosilnih goriv v številnih državah, se zrak v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšuje. Kljub temu pa ima onesnažen zrak še vedno negativen vpliv na mnogo ljudi, zlasti v mestih. Obravnava onesnaženosti zraka zaradi svoje kompleksnosti, zahteva usklajene aktivnosti na več ravneh. Da bi k sodelovanju pritegnili državljane, je bistvenega pomena, da se jim na enostavno dostopen način zagotovijo pravočasne informacije. Naš indeks kakovosti zraka, ki smo ga pred kratkim vpeljali, omogoča prav to. Izboljšanje kakovosti zraka ne bi koristilo le našemu zdravju, ampak bi lahko pomagalo tudi pri reševanju podnebnih sprememb.

Preberite več

Intervju – Energetska učinkovitost prinaša koristi za vse

Potencialne koristi izboljšanja energetske učinkovitosti so precejšnje, in sicer ne le v smislu prihranka energije in boja proti podnebnim spremembam, temveč tudi v smislu prispevanja k celi vrsti drugih vzporednih koristi, vključno z izboljšanjem zdravja ljudi in ustvarjanjem delovnih mest. Tima Farrella, višjega svetovalca pri Københavnskem centru za energetsko učinkovitost, smo povprašali, kako lahko najučinkoviteje spodbudimo energetsko učinkovitost. Poudaril je, da so med ključnimi dejavniki uspeha usmerjeni ukrepi politike ter zadostni viri za podpiranje izvajanja in skladnosti.

Preberite več

Uresničevanje prehoda na čisto energijo iz obnovljivih virov

Vlaganje v čisto energijo mora biti tesno povezano z energetsko učinkovitostjo in zmanjšano porabo energije. Inovativne rešitve lahko korenito spremenijo načine naše proizvodnje, shranjevanja, prenosa in uporabe energije. Prehod s fosilnih goriv na čisto energijo iz obnovljivih virov bi lahko kratkoročno vplival na skupnosti, ki so odvisne od fosilnih goriv. Čista energija lahko z usmerjanjem politik in naložb v nova strokovna znanja zagotovi nove gospodarske priložnosti.

Preberite več

Energija in podnebne spremembe

Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam sta ključna izziva 21. stoletja. V središču teh izzivov je vprašanje energije – natančneje, naše splošne porabe energije in odvisnosti od fosilnih goriv. Da bi uspešno omejili globalno segrevanje, je nujno, da se energija po vsem svetu uporablja učinkovito ter da se za transport, ogrevanje in hlajenje uporablja energija, pridobljena iz čistih virov. Politike Evropske unije imajo pomembno vlogo pri spodbujanju tega energetskega prehoda.

Preberite več

Globalno in lokalno: varna in cenovno dostopna energija

Energija je dobrina, s katero se trguje na svetovnih trgih. Pomanjkanje dostopa do cenovno dostopnih virov energije, motnje v distribuciji energije, velika odvisnost od uvoza in divja nihanja cen – vsi ti dejavniki se štejejo za potencialne pomanjkljivosti, ki vplivajo na gospodarstvo ter posledično na gospodarsko in družbeno blaginjo prizadetih skupnosti. Ali lahko okrepitev zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov po vsej Evropi in svetu spremeni pravila svetovne energetske politike? Kako k temu prispeva energetska unija EU?

Preberite več

Intervju – Pridelovanje hrane ali goriva na naši zemlji?

Še pred desetletjem se je proizvodnja biogoriv iz rastlin štela za ekološko alternativo fosilnim gorivom. Pred kratkim pa je začelo prevladovati mnenje, da tekmuje s pridelavo hrane in da ni vedno učinkovita rešitev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka. Z Irini Maltsoglou, uradnico za naravne vire pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), smo se pogovarjali o proizvodnji biogoriv in kmetijstvu ter o tem, če in kako je to mogoče početi trajnostno.

Preberite več

Vožnja v električno prihodnost?

Na evropskih cestah se dogajajo tihe spremembe. V Evropi naj bi se povečala uporaba električnih vozil. Ta premik bi lahko pomagal tlakovati pot k bolj zelenemu sistemu cestnega prometa, vendar bi lahko pomenil tudi izzive v smislu zadovoljevanja potreb po energiji in vlaganj v ustrezno infrastrukturo.

Preberite več

Energija v Evropi – trenutno stanje

Evropske države predvsem zaradi večje energetske učinkovitosti porabijo manj energije kot pred desetimi leti. Evropa je poleg tega manj odvisna od fosilnih goriv zaradi manjše porabe energije in hitrejšega uvajanja energije iz obnovljivih virov, kot je bilo pričakovano. V obdobju 2005–2015 se je delež obnovljivih virov energije v porabi energije v EU skoraj podvojil, in sicer z 9 % na skoraj 17 %. Nekateri gospodarski sektorji in države prednjačijo na poti k čisti energiji. Čeprav tržni delež fosilnih goriv upada, so ta v Evropi še vedno glavni energetski vir.

Preberite več

Uvodnik – Oblikovanje prihodnosti energije v Evropi: čista, pametna in iz obnovljivih virov

Naša kakovost življenja je med drugim odvisna od zanesljive oskrbe z energijo po dostopni ceni. Energijo uporabljamo za ogrevanje in hlajenje domov, kuhanje in shranjevanje hrane, potovanja ter gradnjo šol, bolnišnic in cest. Pri številnih opravilih, ki prispevajo k našemu bogastvu in blaginji, uporabljamo stroje, stroji pa za svoje delovanje potrebujejo energijo. Večino energije, ki jo porabimo, še vedno pridobimo z zgorevanjem fosilnih goriv. Poleg tega precejšen del te energije potratimo že pred njeno uporabo in med njo.

Preberite več

Prizadevanje za zdrava in produktivna morja v Evropi in zunaj nje

Morski organizmi, globalno podnebje ter naša ekonomska in socialna blaginja, vse to je odvisno od zdravih morij. Naša ocena je kljub nekaterim izboljšavam pokazala, da je sedanji način izkoriščanja evropskih morij še vedno netrajnosten. Podnebne spremembe in konkurenca za naravne vire še dodatno obremenjujejo morsko okolje. Z evropskimi politikami in ukrepi bi lahko dosegli večje izboljšave, če bi jih izvajali z ekosistemskim pristopom k upravljanju ter bi se oprli na okvir svetovnega upravljanja oceanov.

Preberite več

Kemikalije v Evropi: razumevanje vplivov na zdravje ljudi in na okolje

Znano je, da izpostavljenost škodljivim kemikalijam vpliva na zdravje ljudi in na okolje. Kako ob dejstvu, da svetovna proizvodnja kemikalij narašča ter da se nenehno razvijajo in uporabljajo nove kemikalije, vemo, kaj je varno? S Xenio Trier, strokovnjakinjo za kemikalije pri EEA, smo se pogovarjali o različnih vprašanjih v zvezi z varno uporabo kemikalij v Evropi ter o tem, kako k zmanjševanju njihovih možnih stranskih učinkov prispeva Evropska unija.

Preberite več

Krožno gospodarstvo v Evropi: skupna odgovornost

V predstavah večine ljudi je krožno gospodarstvo še vedno abstrakten, če že ne oddaljen pojem. Čeprav je „zeleno“ razmišljanje in delovanje v svetu vse bolj priljubljeno, se mnogi ljudje še vedno ne zavedajo, da bomo morali za zagotovitev trajnostne prihodnosti in dolgoročne blaginje temeljiteje spremeniti svoj način življenja.

Preberite več

Finančna podpora za podnebne ukrepe: sredstva za nizkoogljično Evropo, odporno proti podnebnim spremembam

Naše podnebje se spreminja. Da bi omejili raven podnebnih sprememb , moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov in hkrati sprejeti ukrepe, s katerimi se bomo pripravili na trenutne in prihodnje vplive. Na obeh področjih ukrepanja bomo morali naložbe preusmeriti tja, kjer doslej še niso bile potrebne. S tem so se strinjali udeleženci konferenc o podnebju v Parizu in nedavno v Marakešu. Finančni sektor lahko ima in bo imel ključno vlogo pri podpiranju evropskega prehoda na nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam.

Preberite več

Kakovost zraka ostaja za mnoge Evropejce aktualna tema

Prejšnji mesec je Evropska agencija za okolje (EEA) izdala svoje najnovejše poročilo „Kakovost zraka v Evropi“, v katerem je ugotovljeno, da kljub postopnemu izboljševanju kakovosti zraka njegova onesnaženost ostaja največja okoljska nevarnost za zdravje v Evropi. Z Albertom Gonzálezom Ortizom, strokovnjakom za kakovost zraka v agenciji, smo se pogovarjali o ugotovitvah poročila ter o tem, kako tehnologija, kot so satelitski posnetki, pomaga izboljševati raziskave o kakovosti zraka.

Preberite več

Čas po Pariškem sporazumu: uresničevanje nizkoogljičnega gospodarstva

Lanskega decembra si je svet v Parizu zastavil velikopotezen cilj: omejiti dvig povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2o C, pri čemer si bo prizadeval za omejitev dviga temperature za 1,5 o C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Na srečanju na vrhu G 20 v začetku tega meseca so Kitajska in Združene države Amerike naznanile, da so se formalno zavezale, da bodo pristopile k Pariškemu sporazumu. To je pomemben korak naprej pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in omejitev globalnega segrevanja. Kljub temu obstoječe zaveze za zmanjšanje izpustov, ki so jih doslej sprejele države podpisnice, ne zadostujejo za izpolnitev tega velikopoteznega cilja.

Preberite več

Članki
Menu
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100