All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Article
Nevarne kemikalije so snovi, ki škodujejo okolju in/ali zdravju ljudi. Gre za veliko skupino, od manj strupenih snovi do snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ki so izjemno strupene in zelo obstojne. Sintetično oziroma umetno ne pomeni vedno škodljivo in naravno ne pomeni vedno neškodljivo.
Čeprav nekaterih kemikalij ni vedno lahko povezati s konkretno boleznijo, vemo, da ima lahko izpostavljenost nevarnim kemikalijam tudi vplive na zdravje, ki segajo od vplivov na reproduktivne sisteme do posameznih bolezni, kot je sladkorna bolezen. Enako skrb vzbujajoči so vplivi na naravo, ki so lahko povezani z izgubo biotske raznovrstnosti.
Predpisi pogosto iščejo neposredne povezave. Naše razumevanje teh povezav se je znatno izboljšalo. Po zaslugi znanosti se mejne vrednosti izpostavljenosti, ki so se pred kratkim štele za varne, na primer za endokrine motilce, kot je bisfenol A, in obstojne kemikalije, kot so PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi), danes ne štejejo več za varne.
To je odvisno od tega, kaj je mišljeno s čiščenjem. V nekaterih primerih je tehnično mogoče do neke mere očistiti okolje (na primer z odstranjevanjem plastike iz oceanov), vendar bi bilo to zelo drago. V drugih primerih to ni mogoče. PFAS najdemo v podzemni vodi, vse podzemne vode pa ne moremo sanirati in obnoviti. Poliklorirani bifenili (PCB) so se nakopičili v sedimentih. Odstranjevanje teh snovi iz njih je prav tako težavno in lahko povzroči večjo škodo.
Uporaba recikliranih nevarnih kemikalij v novih proizvodih bi povzročila nadaljnjo škodo. Te snovi je treba odstraniti iz prometa, tako da ne predstavljajo več tveganja.
Zgradili smo proizvodni sistem, ki ne razlikuje med strupenimi in neškodljivimi kemikalijami. Ko smo začeli sintetične kemikalije proizvajati v velikem obsegu, ni bilo urejeno, kaj lahko in česa ne smete početi. Tako so bile proizvedene najpreprostejše in najcenejše kemikalije. Nevarnosti in tveganja niso bili upoštevani.
Danes je sistem vzpostavljen tako, da smo odvisni od teh nevarnih kemikalij. Prav zato moramo spremeniti sistem, da teh kemikalij ne bomo več potrebovali oziroma da ne bomo od njih odvisni. Vzpostaviti bi bilo treba spodbude, da ne bi proizvajali nevarnih snovi in da bi namesto njih proizvajali varnejše alternative.
Želimo si, da bi bile kemikalije čim manj škodljive, vendar v nekaterih primerih popolna neškodljivost morda ni mogoča. Alternative so lahko varne ali varnejše. Pri gumijastih podplatih športnih čevljev se na primer uporablja penilo, ki je zelo strupeno. Varna alternativa je natrijev bikarbonat – soda bikarbona.
Za številne kemikalije, ki jih uporabljamo danes, obstajajo varnejše alternative, vendar ne za vse. Varnejše alternative niso vedno najbolj zaželena izbira, čeprav bi morale biti. Predstavljajte si proizvajalca, ki desetletja izpopolnjuje proizvodno linijo za neko nevarno kemikalijo. Uvedba varnejše alternative je na začetku draga ter zahteva novo strokovno znanje in izkušnje. To dodatno ovira prehod. Gre tudi za vprašanje obsega. Proizvodnja v velikem obsegu pogosto pomeni nižje stroške na enoto; nasprotno pa je pri alternativi potrebno nekaj časa za pridobitev prednosti z vidika velikega obsega.
V javnem in zasebnem sektorju poteka veliko raziskav. Prelomne tehnologije lahko uvedejo nove proizvodne metode in nove proizvode, ki lahko popolnoma spremenijo trg.
Reciklirate lahko čiste tokove. Če pa zmešate nezdružljive materiale, na primer plastiko A in plastiko B, tega ni mogoče reciklirati. Številni predmeti vsebujejo različne materiale, ki so izbrani zaradi svojih različnih lastnosti, kot sta trdota ali odpornost proti toploti. Na primer preproge lahko v zgornji plasti, spodnji plasti in lepilu vsebujejo različne plastične mase.
Trajnostna zasnova lahko terja, da so materiali v preprogi združljivi, vendar se posebno lepilo izbere ob namestitvi. V večini primerov je najbolj odločilen dejavnik cena, ne pa združljivost recikliranja ali možnost ločevanja različnih materialov.
Preglednost v celotni dobavni verigi je nujna. Proizvajalec proizvede snov, ki se nato pošlje formulatorju, nato pa še vrsti drugih udeležencev. Končni proizvod, ki združuje številne kemikalije, je računalnik, kavč ali zimska bunda.
Te informacije, ki jih trenutno primanjkuje, bi morale biti potrošnikom na voljo, s čimer bi jim dali možnost, da sprejemajo informirane odločitve. Ljudje bi morali vedeti, ali jakna vsebuje PFAS, ki v okolju ostane za vedno in povzroča te zdravstvene težave; morda imajo dostop do nestrupene alternative, čeprav je nekoliko manj vodoodporna in stane nekoliko več. Morda vemo, česa ni v proizvodih, kot so ponve brez PFAS, vendar ne vemo, kaj je v njih.
Prav tako se regulatorji ne smejo bati drznega in hitrega ukrepanja. Predpisi in odločitve o naložbah morajo upoštevati širše učinke na družbo in okolje. Dejanski stroški, ki jih ima družba zaradi proizvodnje PFAS in onesnaževanja z njimi, so veliko višji od cene, po kateri se prodajajo proizvodi, ki vsebujejo PFAS. Glede na njihove učinke bi morali prenehati proizvajati najbolj škodljive. Tudi regulativni sistem mora biti pameten. Nekaterih zelo strupenih kemikalij na primer ni mogoče proizvajati v Evropi, jih je pa mogoče zakonito uvažati.
S proizvodnjo varnejših alternativ lahko evropska industrija ustvari nova delovna mesta in se razvija ter hkrati odpravlja zaskrbljenost glede varnosti oskrbe.
Naložbe imajo zagotovo pomembno vlogo. V zadnjih letih smo v organizaciji ChemSec razvili orodja, ki vlagateljem pomagajo prepoznati varnejše in trajnostne alternative. Pri tem ne upoštevamo običajnih okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov podjetij, temveč dejansko proizvedene kemikalije. Številna podjetja z visokimi ocenami glede okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov bi lahko še vedno proizvajala zelo nevarne in obstojne kemikalije.
Proučujemo celotne portfelje proizvodov podjetij, zlasti snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Zaradi kemikalij, ki jih proizvajajo, se lahko naložbe v ta podjetja štejejo za tvegane, saj bi bila lahko taka podjetja podvržena dodatnim predpisom, pritisku potrošnikov ali celo sodnim postopkom, na primer zaradi razlitja strupenih snovi.
Vprašanje je: ali bi vlagatelji vlagali v kemikalije, kot so PFAS, če bi upoštevali njihov skupni vpliv na zdravje ljudi in okolje?
Jerker Ligthart
Višji svetovalec za kemikalije pri organizaciji ChemSec
For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-2023/clanki/intervju-vlaganje-v-varnejse-kemikalije or scan the QR code.
PDF generated on 08.10.2024 23:30
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14
Akcije dokumenta
Deli z drugimi