Krožno gospodarstvo v Evropi: skupna odgovornost

Spremeni jezik
Article Objavljeno 14.06.2017 Zadnja sprememba 24.07.2017
V predstavah večine ljudi je krožno gospodarstvo še vedno abstrakten, če že ne oddaljen pojem. Čeprav je „zeleno“ razmišljanje in delovanje v svetu vse bolj priljubljeno, se mnogi ljudje še vedno ne zavedajo, da bomo morali za zagotovitev trajnostne prihodnosti in dolgoročne blaginje temeljiteje spremeniti svoj način življenja.
© Sitra / Sari Gustafsson

© Sitra / Sari Gustafsson

Naša sedanja raba virov ni trajnostna, saj porabimo in pridobivamo več surovin, kot jih lahko naš planet dolgoročno zagotavlja. Do leta 2050 bo na svetu od šest do sedem milijard potrošnikov srednjega razreda, ki bodo močno vplivali na potrošnjo in okolje. Naš sodoben način življenja zahteva vse večje udobje, ki pa ima svojo ceno. To se denimo kaže v naraščajoči uporabi plastike. Delež plastičnih odpadkov, ki se reciklirajo, je namreč majhen, številni plastični izdelki pa končajo v naših oceanih in morjih ter s tem povzročajo resnično škodo.

Dolgoročni cilji Evrope

Evropska unija in drugi po svetu z zmanjševanjem izpustov ogljika dosegajo precejšen napredek v boju proti podnebnim spremembam. Dokazali smo, da z zmanjševanjem izpustov ne škodujemo gospodarski rasti, temveč velja prav nasprotno. Bruto domači proizvod EU se je od leta 1990 povečal za 50 %, medtem ko so seizpusti toplogrednih plinov zmanjšali za 24 %. K temu vse več ljudi prispeva tako, da souporabljajo avtomobile, zmanjšujejo porabo energije ali reciklirajo in ločujejo svoje gospodinjske odpadke. To so koraki v pravo smer, vendar vemo, da ne bodo dovolj, da bi si zagotovili nizkoogljično prihodnost ali uresničili dolgoročni cilj Evropske unije „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“.

Opažamo, da se javnost vse bolj zaveda te problematike in da se oblikujejo novi načrti politike, ki bodo bistveno spremenili naš način proizvajanja, potrošnje in življenja. Ti načrti vključujejo dolgoročne celovite in sistemske odzive. Evropska komisija je konec leta 2015 predlagala zakonodajni sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo, ki je odgovor Evrope za nadaljnji razvoj. Sveženj zajema različne stopnje podaljšanega življenjskega cikla izdelka od proizvodnje in potrošnje do ravnanja z odpadki. Predlagani ukrepi so zasnovani tako, da naj bi pripomogli k okolju in gospodarstvu. Njihov namen je materiale in njihovo vrednost čim dlje ohranjati v gospodarskem ciklu, zmanjšati količine odpadkov, povečati prihranke energije in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Ti predlogi temeljijo na 54 ukrepih, na podlagi katerih bodo oblikovane konkretne politike, ki bodo zajemale številne gospodarske dejavnosti in sektorje.

S prehodom na krožno gospodarstvo bomo prispevali k ublažitvi okoljskih in zdravstvenih problematik, ki jih povzročamo s sedanjim linearnim gospodarstvom po načelu „naredi, uporabi in odvrzi“. Vendar bo za to treba občutno spremeniti sisteme proizvodnje in potrošnje, ki bodo bistveno presegali učinkovito rabo virov in recikliranje odpadkov.

Pridobivanje znanja in spremljanje napredka

Za uresničitev krožnega gospodarstva bo ključno pridobivanje znanja, spremljanje napredka ter zagotavljanje, da imajo oblikovalci politik potrebno razumevanje, podatke in informacije, na podlagi katerih lahko oblikujejo podporne in prožne politike. To ključno nalogo smo si zadali pri Evropski agenciji za okolje.

Pred kratkim sem se pridružil okrog 1 500 oblikovalcem politik, raziskovalcem in vodjem podjetij iz več kot 100 držav na svetovnem forumu o krožnem gospodarstvu v Helsinkih, v okviru katerega smo si izmenjevali in obravnavali ideje, vizije in rešitve glede načinov vključevanja krožnega gospodarskega modela v prevladujoče usmeritve. Evropska agencija za okolje je na tej konferenci opozorila na pomen pridobivanja znanja. Predstavila je svoje drugo poročilo v vrsti predvidenih poročil o krožnem gospodarstvu. V svojem najnovejšem poročilu Circular by design — products in a circular economy (Zasnovani za krožno uporabo – izdelki v krožnem gospodarstvu) obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje izdelkov, ter kako lahko nastajajoče težnje v proizvodnji in potrošnji okrepijo ali ovirajo bolj krožno rabo materialov. Na primer, kako se nastajajoče inovacije in usmeritve, kot so modularni mobilni telefoni ali 3D-tiskanje rezervnih delov, skladajo s pojmom prehoda v krožno gospodarstvo. Koncept oblikovanja za krožno uporabo se ne bo uresničil sam od sebe. To bodo morale podpreti močne strukture javnega in zasebnega upravljanja, ki bodo določile nadaljnje korake. Družba in gospodarstvo bosta morala prav tako dejavno preučiti, katere tržne pogoje, nove tehnologije ter raziskave in razvoj bi bilo treba spodbujati.

Pri spodbujanju prehoda v  krožno gospodarstvo lahko sodelujemo vsi. Bistveno je, da imamo za ta velik korak prav vsi na voljo prave informacije in rešitve. Jasno je, da prehod v krožno in nizkoogljično gospodarstvo ne bo možen brez prelomnih inovacij in tehnologij, s katerimi bi ga pospešili.

 Hans Bruyninckx

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor agencije EEA

Uvodnik, objavljen v glasilu EEA, št. izdaje 2017/02, junij 2017.

Temporal coverage

Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100