Politični instrumenti
Evropa svojih ciljev do leta 2030 ne bo dosegla brez nujnih ukrepov v naslednjih desetih letih, s katerimi bo obravnavala skrb vzbujajoč tempo izgube biotske raznovrstnosti, čedalje večje učinke podnebnih sprememb in čezmerno porabo naravnih virov. Najnovejše poročilo z naslovom State of the Environment (poročilo o stanju okolja), ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila danes, ugotavlja, da se Evropa spoprijema s tako obsežnimi in nujnimi okoljskimi izzivi, kakršnih še ni bilo. Vendar pa hkrati navaja, da razlog za upanje še obstaja, in sicer zaradi večje ozaveščenosti javnosti o potrebi po prehodu na trajnostno prihodnost, tehnoloških inovacij, rastočih pobud skupnosti in okrepljene dejavnosti EU, kot je evropski zeleni dogovor.
Delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, se je pri skupni porabi energije v Evropski uniji (EU) od leta 2005 podvojil, vendar pa se je ta rast v zadnjih letih upočasnila, zlasti zaradi vse večje porabe energije in pomanjkanja napredka v prometnem sektorju. Novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) kaže, da morajo države članice EU vložiti še več truda, če želijo do leta 2020 izpolniti cilj glede obnovljive energije.
Brskanje kataloga
Filtered by
Evropa svojih ciljev do leta 2030 ne bo dosegla brez nujnih ukrepov v naslednjih desetih letih, s katerimi bo obravnavala skrb vzbujajoč tempo izgube biotske raznovrstnosti, čedalje večje učinke podnebnih sprememb in čezmerno porabo naravnih virov. Najnovejše poročilo z naslovom State of the Environment (poročilo o stanju okolja), ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila danes, ugotavlja, da se Evropa spoprijema s tako obsežnimi in nujnimi okoljskimi izzivi, kakršnih še ni bilo. Vendar pa hkrati navaja, da razlog za upanje še obstaja, in sicer zaradi večje ozaveščenosti javnosti o potrebi po prehodu na trajnostno prihodnost, tehnoloških inovacij, rastočih pobud skupnosti in okrepljene dejavnosti EU, kot je evropski zeleni dogovor.
Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je določila politične prednostne naloge svoje ekipe sodelavcev za naslednjih pet let. V središču njenega programa je tako imenovani „evropski zeleni dogovor“, ki izpostavlja ambicioznejše ukrepe v zvezi s podnebno krizo in krizo na področju biotske raznovrstnosti. Evropske politike se namreč že dolgo spopadajo z degradacijo okolja in podnebnimi spremembami, pri čemer so včasih bolj, drugič manj uspešne. Novi politični mandat ter nova sestava Evropske komisije in Parlamenta nudita ob vse glasnejših pozivih javnosti k ukrepanju edinstveno priložnost za okrepitev in pospešitev zelenega in pravičnega prehoda k trajnosti v Evropi.
Prilagajanje podnebnim spremembam je ključnega pomena za prihodnost kmetijstva v Evropi
Article 24.09.2019Letošnje poletje so vročinski valovi in ekstremni vremenski pojavi postavili nove vremenske rekorde v Evropi, s čimer so znova jasno pokazali, kako pomembno je prilagajanje na podnebne spremembe. Z Blažem Kurnikom, strokovnjakom Evropske agencije za okolje (EEA) za vplive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, smo razpravljali o novem poročilu o vplivu podnebnih sprememb na evropsko kmetijstvo, ki ga je agencija EEA objavila v začetku tega meseca.
Države članice EU bi morale biti ambicioznejše pri doseganju skupnega cilja glede obnovljive energije
Novice 13.02.2019Delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, se je pri skupni porabi energije v Evropski uniji (EU) od leta 2005 podvojil, vendar pa se je ta rast v zadnjih letih upočasnila, zlasti zaradi vse večje porabe energije in pomanjkanja napredka v prometnem sektorju. Novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) kaže, da morajo države članice EU vložiti še več truda, če želijo do leta 2020 izpolniti cilj glede obnovljive energije.