Prilagajanje podnebnim spremembam je ključnega pomena za prihodnost kmetijstva v Evropi

Spremeni jezik
Article Objavljeno 24.09.2019 Zadnja sprememba 11.11.2019
4 min read
Letošnje poletje so vročinski valovi in ekstremni vremenski pojavi postavili nove vremenske rekorde v Evropi, s čimer so znova jasno pokazali, kako pomembno je prilagajanje na podnebne spremembe. Z Blažem Kurnikom, strokovnjakom Evropske agencije za okolje (EEA) za vplive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, smo razpravljali o novem poročilu o vplivu podnebnih sprememb na evropsko kmetijstvo, ki ga je agencija EEA objavila v začetku tega meseca.

 Image © Kayhan Guc, Sustainably Yours/EEA

Nedavno objavljeno poročilo agencije EEA nazorno prikazuje, kakšna bo prihodnost evropskih kmetov. Bi lahko povedali kaj več o tem?

V poročilu „Vpliv podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v kmetijstvu v Evropi“ so proučeni vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo in podane napovedi za prihodnja leta. Jasno je, da bodo predvidene podnebne spremembe v številnih delih Evrope, zlasti na jugu, negativno vplivale na kmetijstvo. Poročilo obravnava tiste prvine kmetijstva, ki se nanašajo zlasti na donos pridelkov, živinorejo ter živalske proizvode, saj v prvi vrsti proučuje potrebe na področju proizvodnje hrane in živalske krme. Zagotavlja tudi pregled možnih rešitev, ki jih politike na različnih ravneh upravljanja ponujajo za prilagajanje podnebnim spremembam, in sicer v obliki raznih programov na Evropski in državni ravni in prilagoditvenih ukrepov na ravni kmetij.

Kako bodo podnebne spremembe vplivale na kmetijstvo? Kateri deli Evrope bodo najbolj prizadeti?

Podnebne spremembe so že negativno vplivale na kmetijstvo v Evropi, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Spremembe temperature in količine padavin ter ekstremni vremenski in podnebni pojavi v Evropi bodo vplivali na donos pridelkov in produktivnost v živinoreji. To lahko vodi v opuščanje kmetijske dejavnosti na kmetijskih zemljiščih s slabšimi podnebnimi razmerami v nekaterih delih južne Evrope v prihodnosti.

Vremenske in podnebne razmere vplivajo tudi na razpoložljivost vode, potrebne za namakanje poljščin, prakse napajanja živine, predelavo kmetijskih proizvodov ter pogoje prevoza in skladiščenja. Prihodnje podnebne spremembe bi lahko sicer kratkoročno imele tudi nekatere pozitivne učinke na kmetijstvo zaradi daljših rastnih dob in ugodnejših pogojev za pridelavo poljščin v severnih delih Evrope, vendar se zaradi pomanjkanja vode, vročinskih valov, obilnih padavin, ki prispevajo k eroziji tal, ter drugih ekstremnih vremenskih in podnebnih pojavov, lahko pričakuje manjši kmetijski pridelek.

Poleg tega verižen vpliv podnebnih sprememb zunaj Evrope vpliva na ceno, količino in kakovost proizvodov ter posledično na trgovinske tokove, kar utegne vplivati na dohodke iz kmetijske dejavnosti v Evropi.

Ali je kmetijstvo občutljivejše za podnebne spremembe kot druge gospodarske panoge?

Podnebne spremembe so in bodo vplivale na vse gospodarske panoge. Kmetijska proizvodnja je močno odvisna od vremenskih in podnebnih razmer, zaradi česar spada med najbolj ranljive gospodarske sektorje. Spremembe temperature in padavin ter ekstremni vremenski in podnebni pojavi vplivajo na produktivnost v poljedelstvu in živinoreji ter posledično povzročajo veliko gospodarsko izgubo v številnih evropskih regijah.

Kakšna priporočila vsebuje poročilo, zlasti za tiste kmete, ki želijo, da bi njihove kmetije ostale vzdržne in trajnostne?

Na ravni kmetijskih gospodarstev sicer že obstajajo številne možnosti za ukrepanje, katerih cilj je izboljšati gospodarjenje s tlemi in vodo, kar lahko pozitivno prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe, blažitvi teh sprememb, varstvu okolja in gospodarskemu razvoju. Kljub temu se ukrepi na ravni kmetijskih gospodarstev v številnih primerih še niso začeli izvajati, najpogosteje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za naložbe, premajhnega števila političnih pobud za prilagajanje, premajhne institucionalne zmogljivosti in nezadostnega dostopa do znanja o prilagajanju.

Kaj je Evropska unija že storila, da bi kmetijstvu in kmetom pomagala pri prilagajanju?

Kmetijstvo Evropske unije urejajo politike EU, zlasti skupna kmetijska politika (SKP). Strategija EU za prilagajanje, sprejeta v letu 2013 in ponovno pregledana v letu 2018, je ključno gonilo prilagajanja podnebnim spremembam na ravni EU. Tako strategija za prilagajanje kot skupna kmetijska politika sta že omogočili uvedbo prilagoditvenih ukrepov v kmetijstvu. V predlagani novi skupni kmetijski politiki za obdobje 2021–2027 je prilagajanje postavljeno kot eden osrednjih ciljev, ki utegne privesti tudi do tega, da bodo morale države članice EU povečati financiranje prilagoditvenih ukrepov v tej gospodarski panogi.

Tudi države članice EU so v svojih nacionalnih strategijah oziroma načrtih prilagajanja kmetijstvo uvrstile na vrh seznama prednostnih področij. Med najpogostejšimi prilagoditvenimi ukrepi na nacionalni ali regionalni ravni so ozaveščanje, praktični ukrepi za zmanjšanje vpliva in tveganj ekstremnih vremenskih pojavov, strategije za porazdelitev tveganja ter razvoj in izgradnja infrastrukture za namakanje in protipoplavno zaščito.

Kako agencija EEA prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam?

Evropska agencija za okolje z zagotavljanjem ustreznih informacij pomaga pri razvoju in izvajanju ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi, vrednotenju politik EU ter razvoju dolgoročnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja naravnih katastrof. Objavila je številna poročila o prilagajanju, vključno z oceno vplivov podnebnih sprememb in ranljivosti v Evropi ter ocenami prilagajanja po posameznih gospodarskih panogah (energetika, promet in kmetijstvo).

Pripravlja tudi ocene nacionalnih, regionalnih in urbanih strategij in akcijskih načrtov na področju podnebnih sprememb. Agencija EEA nenazadnje skupaj z Evropsko komisijo vzdržuje in upravlja tudi evropsko platformo za prilagajanje podnebnim spremembam (Climate-ADAPT).

Blaž Kurnik

Strokovnjak za vplive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje pri agenciji EEA

Intervju, objavljen v septembrski izdaji glasila agencije EEA, št. 03/2019

 

Temporal coverage

Akcije dokumenta
Članki
Menu
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas