naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Razmisleki o ciljih v zvezi s podnebno nevtralnostjo v Evropi v času koronavirusne bolezni covid 19

Spremeni jezik
Article Objavljeno 15.04.2020 Zadnja sprememba 08.06.2020
6 min read
Photo: © Nathan Dumlao on Unsplash
Evropske države sprejemajo drastične ukrepe za omejitev posledic bolezni covid 19 za zdravje Evropejcev in gospodarstvo. Tovrstne krize imajo običajno takojšnje in resne posledice za celotno prebivalstvo in gospodarstvo. Ker bi lahko kriza zaradi koronavirusa prizadela ključne gospodarske panoge, se pričakuje, da bi lahko delno zmanjšala tudi učinke gospodarskih dejavnosti na okolje in podnebje. Vendar veliki in nenadni pretresi z izjemno visokimi stroški za družbo ne odražajo prizadevanj Evropske unije, da bi svoje gospodarstvo preoblikovala in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Evropski zeleni dogovor in nedavno predlagana evropska podnebna pravila namesto tega pozivajo k nepovratnemu in postopnemu zmanjševanju emisij, pri čemer je treba zagotoviti pravičen prehod in pomoč prizadetim.

Zmanjšanje učinkov sedanje javnozdravstvene krize

Evropa se tako kot preostali svet srečuje z edinstveno krizo na področju javnega zdravja, ki se hitro širi po vsej celini. Mediji redno poročajo o številu prizadetih ljudi in tistih, ki so izgubili življenje. Evropski in nacionalni organi izvajajo drastične ukrepe za omejitev in upočasnitev širjenja koronavirusne bolezni. Omejitve potovanj, dnevnih migracij in socialnih stikov močno vplivajo na več ključnih gospodarskih panog. Številni leti so bili odpovedani, šole, restavracije in meje pa se zapirajo. Izraz„lock-down“(prepoved izhoda) je postal v številnih evropskih državah nova resničnost. Žal smo priča tudi že zelo velikemu številu smrtnih žrtev.

Prva in najpomembnejša prednostna naloga je čim bolj zmanjšati posledice za zdravje Evropejcev in poskrbeti, da bodo prizadeti deležni najboljših možnih zdravstvenih storitev. Nato sledi zagotavljanje blaginje, med drugim na področju delovnih mest in dostojnega preživljanja.

Zmanjšanje emisij in nepričakovani pretresi, kot je covid‑19

V teh težavnih časih Evropsko agencijo za okolje (EEA) nenehno sprašujejo, kako bodo ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni vplivali na emisije toplogrednih plinov v EU. Ena od nenamernih posledic tovrstnih nenadnih družbeno-gospodarskih pretresov je lahko dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V nekaterih delih Kitajske in Evrope (npr. med prepovedjo izhodov v severni Italiji) so bili opaženi tudi drugi učinki, kot je začasna manjša onesnaženost zraka.

Dolgoročna izpostavljenost onesnaženemu zraku prispeva h kroničnim pljučnim in srčnim obolenjem. Kljub morebitnim kratkotrajnim izboljšavam v kakovosti zraka na nekaterih območjih kot posledica ukrepov, povezanih s koronavirusom, bi lahko ljudje s temi pridruženimi boleznimi, ki so bili dolgoročno izpostavljeni onesnaženemu zraku, v tem obdobju postali še ranljivejši.

V številnih naših poročilih smo poudarili povezavo med gospodarsko uspešnostjo nekaterih panog in okoljskimi vplivi. Sedanja kriza naj bi močno vplivala na vzorce proizvodnje in potrošnje, kot je na primer zmanjšanje povpraševanja po mobilnosti, vključno z mednarodnimi leti in vsakodnevnimi prevozi na delo z zasebnimi avtomobili. Da pa bi bolje razumeli obseg, trajanje in tudi nekatere pričakovane in nepričakovane učinke, moramo po koncu krize analizirati podatke na različnih področjih. Agencija EEA namerava te povezave oceniti in rezultate tovrstne analize pravočasno javno objaviti.

Brez temeljite preobrazbe naših sistemov proizvodnje in potrošnje pa je verjetno, da bo kakršno koli zmanjšanje emisij, ki bi ga povzročile tovrstne gospodarske krize, le kratkotrajno in bo imelo zelo visoke stroške za družbo. Evropa želi doseči podnebno nevtralnost s postopnim in trajnim zmanjšanjem emisij ter z določitvijo dolgoročnih ciljev za vzpostavitev odpornega gospodarstva in družbe, ne pa s silnimi pretresi. Sedanja kriza kaže tudi, zakaj mora biti prehod pravičen: ponujati mora nove priložnosti in podpirati tiste, ki so najbolj prizadeti.

Podnebna nevtralnost kot zavezujoči cilj v zakonodaji EU

Na začetku tega meseca je Evropska komisija predlagala evropska podnebna pravila, katerih cilj je vzpostaviti dolgoročni okvir, ki bo dopolnjeval obstoječo zakonodajo, za dosego neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji do leta 2050. Evropska unija si je že zastavila enega najbolj ambicioznih ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki ga je podprla s celovitim zakonodajnim svežnjem. Ta predlog je edinstven zato, ker postavlja podnebno nevtralnost do leta 2050 kot pravno zavezujoči cilj. Ko bo sprejet, bodo Evropska unija in njene države članice zakonsko obvezane, da ga spoštujejo in sprejmejo potrebne ukrepe za dosego teh ciljev.

Evropska unija je v zadnjih treh desetletjih zmanjšala emisije toplogrednih plinov. Najnovejša ocena agencije EEA kaže, da so bile leta 2018 emisije toplogrednih plinov v EU za 23,2 % nižje kot leta 1990. Jasno je tudi, da so potrebna dodatna prizadevanja in ukrepi za dosego sedanjega cilja za leto 2030, ki je določen kot „vsaj 40‑odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 1990“.

../../../articles/reflecting-on-climate-neutrality-ambitions.
Brez temeljite preobrazbe naših sistemov proizvodnje in potrošnje je verjetno, da bo kakršno koli zmanjšanje emisij, ki bi ga povzročile tovrstne gospodarske krize, le kratkotrajno in bo imelo zelo visoke stroške za družbo.

Potreba po pospešitvi in povečanju sprememb

Kljub tem zmanjšanjem je v poročilu Evropsko okolje – stanje in napovedi za obdobje do leta 2020 (SOER 2020) ugotovljeno, da se je napredek upočasnil na področjih, kot so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, emisij iz industrije, nastajanje odpadkov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečati delež obnovljivih virov energije v skupni mešanici energetskih virov. V tem poročilu je tudi navedeno, da moramo za spopadanje z degradacijo okolja in podnebnimi spremembami temeljito preoblikovati način proizvodnje in potrošnje blaga in storitev. Te ugotovitve potrjujejo nujno potrebo po pospešitvi in povečanju prehoda v ključnih sistemih, vključno z energijo, hrano in mobilnostjo.

V tem okviru je bil pripravljen predlog evropskih podnebnih pravil, ki je eden od ključnih delov evropskega zelenega dogovora, s katerim EU zvišuje raven zastavljenih ciljev. Predlog od Evropske komisije zahteva, da pregleda sedanji cilj za leto 2030 in preuči možnosti za postavitev novega cilja glede zmanjšanja emisij za leto 2030, ki bodo od 50 % do 55 % nižje v primerjavi z letom 1990. V njem je tudi pojasnjeno, kako se bo redno ocenjeval napredek v smeri podnebne nevtralnosti, med drugim na podlagi poročil Evropske agencije za okolje. Predlog poleg blažilnih ukrepov predvideva redno ocenjevanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam.

Evropska agencija za okolje bo kot neodvisni ponudnik znanja v celoti podprla te procese, tako da bo redno pripravljala ocene napredka, doseženega v Evropi na področju podnebne nevtralnosti.

Teh podnebnih ciljev ni mogoče doseči brez spopadanja s splošnim izzivom glede trajnosti. Tako kot Evropska komisija pripravlja druge pobude v okviru evropskega zelenega dogovora, med drugim s pobudami za krožno gospodarstvo, biotsko raznovrstnost in trajnostno financiranje, tudi naše delo poteka na številnih področjih, da se podpre prehod k trajnosti.

Doseganje ambicioznih ciljev v času krize

Četudi bo koronavirusna bolezen povzročila začasno znatno zmanjšanje emisij, to ne omili dejstva, da gre za resno javnozdravstveno krizo. Covida‑19 in njegovih številnih učinkov na našo družbo nikakor ni mogoče razumeti kot nekaj pozitivnega. Tudi tisti, ki smo bili na podlagi našega strokovnega znanja in izkušenj glasni in smo pozivali k resnim spremembam v naših sistemih proizvodnje in potrošnje, ne bi smeli masovne zaustavitve naše družbe videti kot sprejemljive rešitve za nujne in sistemske trajnostne izzive.

Ključno vprašanje vseeno ostaja: Ali lahko v prihodnjih letih dosežemo naše ambiciozne cilje, ko bomo odpravljali posledice te velike krize? Mislim, da lahko. Menim, da je družbeno pravičen prehod, ki se dolgoročno načrtuje in izvaja, edini način za izgradnjo odporne družbe z močnim in trajnostnim gospodarstvom. Poleg tega bi morale biti naložbe, ki jih bomo izvedli za ublažitev gospodarskih učinkov te krize, v celoti usklajene z našimi dolgoročnimi cilji glede trajnosti. Tudi v teh težkih časih so evropske institucije potrdile svojo trdno zavezanost dolgoročnim ciljem evropskega zelenega dogovora. Za to bodo potrebni močni partnerji, prav to pa želi biti tudi Evropska agencija za okolje.

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje

Uvodnik, objavljen v številki glasila Evropske agencije za okolje 01/2020 marca 2020

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

shranjeno pod: ,
Akcije dokumenta
Članki
Menu
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas