Okolje in zdravje
- Bulgarian (bg)
- Czech (cs)
- Danish (da)
- German (de)
- Greek (el)
- English (en)
- Spanish (es)
- Estonian (et)
- Finnish (fi)
- French (fr)
- Hungarian (hu)
- Icelandic (is)
- Italian (it)
- Lithuanian (lt)
- Latvian (lv)
- Maltese (mt)
- Dutch (nl)
- Norwegian (no)
- Polish (pl)
- Portuguese (pt)
- Romanian (ro)
- Slovak (sk)
- Slovenian (sl)
- Swedish (sv)
- Turkish (tr)
Čisto okolje je bistveno za zdravje in blaginjo ljudi. Vendar pa so medsebojni odnosi med okoljem in zdravjem ljudi zelo zapleteni in jih je težko oceniti. Zato je posebno koristna uporaba načela previdnosti. Najbolj znani vplivi na zdravje so povezani z onesnaženostjo zunanjega zraka, slabo kakovostjo vode in nezadostno sanitacijo. Precej manj je znanega o vplivih, ki jih imajo na zdravje nevarne kemikalije. Hrup je nastajajoča okoljska in zdravstvena težava. Na zdravje ljudi lahko vplivajo tudi podnebne spremembe, izčrpanje stratosferskega ozona, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija zemljišč. Več
Brskanje kataloga
Filtered by
Številni živo srebro še vedno povezujejo s termometri, večina pa tudi ve, da je strupen. Uporaba živega srebra se zaradi njegove strupenosti v Evropi postopno ukinja, še vedno pa ga veliko kroži v zraku, vodi, tleh in ekosistemih. Ali je živo srebro še vedno problem in kakšni ukrepi se sprejemajo v zvezi z njim? Pogovarjali smo se z Ianom Marnanejem, strokovnjakom za trajnostno izkoriščanje virov in industrijo pri Evropski agenciji za okolje.
Po najnovejših podatkih in informacijah, ki jih je objavila Evropska agencija za okolje (agencija EEA), onesnaženost zraka kljub počasnim izboljšavam še vedno presega omejitve in smernice Evropske unije in Svetovne zdravstvene organizacije. Onesnaženost zraka še vedno predstavlja nevarnost za zdravje ljudi in okolje.
Danes objavljeno najnovejše letno evropsko poročilo o kakovosti kopalnih voda kaže, da je kljub rahlemu poslabšanju 85 % evropskih kopališč, za katera je bil izveden monitoring leta 2017, dosegalo najvišje in najstrožje standarde Evropske unije. To pomeni, da bila njihova kakovost vode „odlična“, tj. večinoma brez onesnaževal. Ti rezultati so dobro vodilo za turiste, saj jim omogočajo, da za letošnji oddih izberejo kopališča z najboljšo kakovostjo kopalnih voda.
Zahvaljujoč zakonodaji, tehnologiji in manjši rabi fosilnih goriv v številnih državah, se zrak v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšuje. Kljub temu pa ima onesnažen zrak še vedno negativen vpliv na mnogo ljudi, zlasti v mestih. Obravnava onesnaženosti zraka zaradi svoje kompleksnosti, zahteva usklajene aktivnosti na več ravneh. Da bi k sodelovanju pritegnili državljane, je bistvenega pomena, da se jim na enostavno dostopen način zagotovijo pravočasne informacije. Naš indeks kakovosti zraka, ki smo ga pred kratkim vpeljali, omogoča prav to. Izboljšanje kakovosti zraka ne bi koristilo le našemu zdravju, ampak bi lahko pomagalo tudi pri reševanju podnebnih sprememb.
Čezmerni hrup iz različnih virov postaja vse večji okoljski problem. Škodljivi vplivi hrupa se odražajo v počutju ljudi, ki so mu izpostavljeni, zdravju in razporeditvi živali ter v učnih sposobnostih otrok. Da bi zmanjšala škodo, ki jo povzroča hrup, je EU sprejela različne ukrepe, med njimi tehnične standarde za omejevanje hrupa pri viru. Direktiva o okoljskem hrupu te standarde dopolnjuje.
Številni Evropejci dihajo zrak, ki je tako onesnažen, da škoduje njihovemu zdravju. Do 30 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki presegajo mejne vrednosti EU za kakovost zraka. Približno 98 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki po strožjih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije veljajo za zdravju škodljive.
Promet in okolje v Evropi
