Čistejši zrak koristi zdravju ljudi in podnebnim spremembam

Spremeni jezik
Article Objavljeno 29.01.2018 Zadnja sprememba 22.03.2018
6 min read
Zahvaljujoč zakonodaji, tehnologiji in manjši rabi fosilnih goriv v številnih državah, se zrak v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšuje. Kljub temu pa ima onesnažen zrak še vedno negativen vpliv na mnogo ljudi, zlasti v mestih. Obravnava onesnaženosti zraka zaradi svoje kompleksnosti, zahteva usklajene aktivnosti na več ravneh. Da bi k sodelovanju pritegnili državljane, je bistvenega pomena, da se jim na enostavno dostopen način zagotovijo pravočasne informacije. Naš indeks kakovosti zraka, ki smo ga pred kratkim vpeljali, omogoča prav to. Izboljšanje kakovosti zraka ne bi koristilo le našemu zdravju, ampak bi lahko pomagalo tudi pri reševanju podnebnih sprememb.

 Image © Slika Maria Cristina Campi, NATURE@work/EEA

Kakovost zraka v Evropi se je znatno izboljšala potem, ko so Evropska unija in njene države članice v sedemdesetih letih uvedle politike in ukrepe v zvezi s kakovostjo zraka. Izpusti snovi, ki onesnažujejo zrak iz mnogih glavnih virov, vključno s prometom, industrijo in proizvodnjo električne energije, so zdaj zakonsko urejene in se na splošno zmanjšujejo, čeprav ne vedno v predvidenem obsegu. Visoke koncentracije onesnaženosti zraka pa še vedno močno vplivajo na zdravje Evropejcev, pri čemer so najbolj škodljivi drobni trdi delci in dušikov dioksid.

Zadnje letno poročilo Evropske agencije za okolje o kakovosti zraka kaže, da je večina ljudi, ki živijo v evropskih mestih, še vedno izpostavljena ravnem onesnaženosti zraka, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija šteje za škodljive. Glede na poročilo naj bi bile koncentracije drobnih trdih delcev vzrok za približno 428 000 primerov prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah leta 2014, od tega jih je bilo okrog 399 000 v EU‑28.

Slaba kakovost zraka ima tudi velik gospodarski vpliv, saj povzroča višje zdravstvene stroške, zmanjšuje produktivnost delavcev ter škodi tlem, pridelkom, gozdovom, jezerom in rekam. Čeprav je onesnaženost zraka pogosto povezana z epizodami povišane onesnaženosti zraka, pa predstavlja dolgotrajna izpostavljenost manjšim odmerkom še večjo grožnjo za zdravje ljudi in naravo.

Zmanjšanje onesnaženosti zraka pomaga reševati podnebne spremembe

Ogljikov dioksid je morda največji povzročitelj globalnega segrevanja in podnebnih sprememb, ni pa edini. Številne druge plinaste snovi ali delci, vplivajo na količino sončne energije (vključno s toplotno energijo), ki jo zemlja zadrži.

Metan je na primer toplogredni plin in hkrati tudi onesnaževalec zraka. Povezan je s kmetijskimi dejavnostmi predvsem z živinorejo zaradi proizvodnje mesa. Naslednji onesnaževalec so trdni delci, ki vplivajo na podnebne spremembe in kakovost zraka. Odvisno od sestave lahko ti delci vplivajo na ohlajanje ali segrevanje lokalnega in globalnega podnebja. Rastlinsko oglje je na primer sestavina drobnih trdih delcev, ki nastane pri nepopolnem izgorevanju goriv, absorbira sončno in infrardeče sevanje v ozračju, in prispeva k segrevanju.  

Ukrepi za zmanjšanje izpustov  kratkoživih dejavnikov, ki vplivajo na podnebje, kot so črni ogljik, metan, ozon ali predhodniki ozona, so v korist zdravju ljudi in podnebju. Toplogredni plini in onesnaževala zraka imajo iste vire izpustov. Zato bi lahko omejevanje izpustov enega ali drugega izkazalo določene koristi, vključno z zmanjševanjem stroškov.

Vendar pa so imeli v preteklosti nekateri ukrepi, ki naj bi med drugim koristili tudi podnebnim spremembam, nenačrtovan negativen vpliv na kakovost zraka. Mnogo držav je na primer spodbujalo uporabo dizelskih vozil, za katera se je izkazalo, da sproščajo velike količine onesnaževal v zrak. Podobno je spodbujanje obnovljivega sežiganja lesa v nekaterih predelih Evrope na žalost pripeljalo do visokih ravni drobnih trdnih delcev v lokalnem zraku. Na takšnih primerih se moramo učiti in zagotoviti, da bomo pravilno razumeli in upoštevali posledice ukrepov, za katere se odločimo, da jih bomo izvajali.

Povezave med podnebnimi spremembami in kakovostjo zraka niso omejene le na skupna onesnaževala, ki se sproščajo v ozračje iz istih virov. Težave z onesnaženostjo zraka lahko povečajo tudi podnebne spremembe. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe v številnih območjih po vsem svetu vplivale na lokalne vremenske razmere, vključno s pogostostjo vročinskih valov in epizodami mirujočega zraka. Več sončne svetlobe in višje temperature lahko podaljšajo obdobja povečane ravni ozona, poleg tega pa lahko še stopnjujejo raven ozona v zraku. To je prav gotovo slaba novica za tiste dele Evrope, ki se soočajo s pogostimi obdobji povečane ravni prizemnega ozona.

Prenos skladnega delovanja z lokalne na globalno raven

Onesnaženost zraka ni povsod enaka. Različna onesnaževala se sproščajo v ozračje iz raznovrstnih virov. Cestni promet, kmetijstvo, elektrarne, industrija in gospodinjstva povzročajo največ izpustov onesnaževal zraka v Evropi. V ozračju se lahko ta onesnaževala spremenijo v nova onesnaževala in se razširijo. Oblikovanje in izvajanje politik za reševanje tega zapletenega problema ni lahka naloga.

Glede na raznovrstnost virov tako v smislu geografske porazdelitve kot gospodarske dejavnosti je treba izvajati ukrepe na različnih ravneh, od lokalne do mednarodne. Mednarodne konvencije lahko stremijo k zmanjšanju količine onesnaževal, ki se sproščajo v ozračje, vendar pa brez lokalnih dejavnosti, kot so informacijske kampanje, odstranjevanje vozil, ki so veliki onesnaževalci, iz mest ali odločitev o uvedbi mestnih con, naša prizadevanja ne bodo rodila sadov. Ta raznolikost tudi pomeni, da ne obstaja ena rešitev za vse težave v povezavi z onesnaženostjo zraka. Organi oblasti morajo, da bi še zmanjšali izpostavljenost in posledično škodo, svoje ukrepe prilagoditi ob upoštevanju lokalnih dejavnikov, kot so viri, demografija, prometna infrastruktura in lokalno gospodarstvo.

Da bi okrepila povezovanje med ukrepi, ki se izvajajo na lokalni, evropski in globalni ravni, je Evropska komisija novembra združila različne deležnike iz celotne Evrope na Forumu za čist zrak. Forum je potekal v Parizu in se ni osredotočal le na izboljšanje zraka v mestih, ampak tudi na onesnaževanje zraka iz kmetijskih dejavnosti. Izpostavil je tudi inovacije in poslovne priložnosti v povezavi z ukrepi za čist zrak.

Ključne informacije za zmanjševanje izpostavljenosti

Evropska agencija za okolje sodeluje s svojimi državami članicami pri zbiranju primerljivih podatkov o kakovosti zraka v daljšem časovnem obdobju. Na podlagi zbranih podatkov merimo napredek, analiziramo trende in iščemo povezave med viri, kot so cestni prevoz in dejansko izmerjena kakovost zraka.

Meritve s postaj za spremljanje je mogoče po potrebi dopolniti s satelitskimi opazovanji. Na podlagi programa za opazovanje Zemlje Copernicus  je EU oktobra izstrelila nov satelit, ki spremlja onesnaženost zraka in je že poslal prve posnetke. Te informacije se redno posredujejo javnosti in oblikovalcem politik. Treba je poudariti, da se agencija ukvarja le s kakovostjo zunanjega zraka in ne s kakovostjo zraka, ki ga dihamo doma ali v službi, in ki prav tako neposredno vpliva na naše zdravje.

 Thanks to legislation, technology and moves away from heavily polluting fossil fuels in many countries, Europe’s air quality has been improving in recent decades. However, many people continue to be negatively affected by air pollution, especially in cities. Given its complexity, tackling air pollution requires taking coordinated action at many levels. To get citizens involved, providing them timely information in an accessible way is essential. Our recently launched Air Quality Index does just that. Improvements in air quality would not only benefit our health, but could also help tackle climate change.

V okviru naših prizadevanj za posredovanje čim novejših informacij smo skupaj z Evropsko komisijo razvili novo spletno storitev: evropski indeks kakovosti zraka. Indeks je bil predstavljen na Forumu za čist zrak in zagotavlja informacije o trenutnem stanju kakovosti zraka na podlagi meritev iz več kot 2 000 postaj za spremljanje kakovosti zraka po vsej Evropi. Indeks omogoča prebivalcem, da na interaktivnem zemljevidu preverjajo kakovost zraka na ravni postaje, na podlagi petih ključnih onesnaževal, ki škodujejo zdravju ljudi in okolju, in sicer so to: drobni trdni delci (PM2.5 in PM10), raven prizemnega ozona, dušikov dioksid in žveplov dioksid. Orodje omogoča, da te informacije posredujemo vsem prebivalcem Evrope, ki jih zanima onesnaženost zraka. Vsak lahko preveri kakovost zraka tam, kjer se nahaja, in uvede preventivne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženju.

Informacije so zagotovo bistvenega pomena za reševanje težav zaradi onesnaženosti zraka in zmanjševanje njenih škodljivih vplivov. Vendar pa moramo, če želimo izboljšati kakovost zraka in izpolniti dolgoročne cilje EU v zvezi z nizkimi izpusti ogljika, obravnavati izpuste iz vseh gospodarskih panog in sistemov, kot so mobilnost, energija ali hrana, ter razumeti vzorce proizvodnje in porabe, ki ustvarjajo te izpuste. To je edina pot naprej. Agencija EEA je kot partner z znanjem pripravljena pomagati pri doseganju teh dolgoročnih ciljev. 

 Hans Bruyninckx

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor agencije EEA

Uvodnik, objavljen v glasilu agencije EEA, št. izdaje 2017/4, 15. december 2017.

Temporal coverage

Članki
Menu
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100