Poročilo Evropske agencije za okolje o kakovosti zraka v Evropi za leto 2017 vsebuje posodobljeno analizo kakovosti zraka in vplivov. Poročilo temelji  na  uradnih podatkih, pridobljenih leta 2015 iz več kot 2 500 merilnih postaj po vsej Evropi. Evropska agencija za okolje je poročilo predstavila na evropskem tednu regij in mest 2017.

Podatki kažejo, da se kakovost zraka v Evropi počasi izboljšuje zaradi preteklih in sedanjih politik ter tehnološkega razvoja. Kljub temuvisoke koncentracije onesnaženosti zraka še vedno močno vplivajo na zdravje Evropejcev, pri čemer so najbolj škodljivi delci, dušikov dioksid (NO₂) in prizemni ozon (O₃).

Glede na poročilo naj bi bile koncentracije delcev PM_2,5 leta 2014 vzrok za približno 428 000 primerov prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah, od tega 399 000 v EU-28. Slaba kakovost zraka ima tudi velike ekonomske učinke, saj povzroča višje zdravstvene stroške, zmanjšuje produktivnost delavcev ter škodljivo vpliva na kakovost tal na pridelke, gozdove, kakovost  jezer in rek.

Kot je povedal izvršni direktor Evropske agencije za okolje Hans Bruyninckx: „Kot družba ne bi smeli sprejeti stroškov onesnaženosti zraka. Z drznimi odločitvami in pametnimi naložbami v čistejši promet, energijo in kmetijstvo se lahko borimo proti onesnaženosti in izboljšamo kakovost svojega življenja. Spodbudno je, da ima veliko evropskih vlad in zlasti mest vodilno vlogo pri varovanju zdravja ljudi, saj prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka. Vsi ljudje bi morali imeti pravico do čistega zraka, tudi ljudje, ki živijo v mestih.“

„Poročilo Evropske agencije za okolje kaže, da slaba kakovost zraka še vedno močno vpliva na zdravje. Evropska komisija je odločena spopasti se s to težavo in pomagati državam članicam pri zagotavljanju, da kakovost zraka, ki ga vdihavajo njihovi državljani, ustreza najvišjim merilom,“ je dodal Karmenu Vella, evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo.

 V letošnjem poročilu je posebna pozornost namenjena kmetijstvu, ki prispeva velik delež k  izpustom onesnaževal zraka in k izpustom toplogrednih plinov. V poročilu je navedeno, da so za zmanjšanje izpustov iz kmetijstva na voljo različni ukrepi, vključno s tehnično in ekonomsko izvedljivimi ukrepi. Kljub temu pa ti ukrepi še niso bili sprejeti v ustreznem obsegu in niso dovolj intenzivni.

(1) Prebivalci mest v EU, izpostavljeni škodljivim ravnem koncentracij onesnaževal zraka v obdobju 2013–2015, glede na:

(2) mejne/ciljne vrednosti EU

(3) smernice Svetovne zdravstvene organizacije

Ključne ugotovitve

• Delci: V letu 2015 je bilo 7 % prebivalcev mest v EU-28 izpostavljenih ravnem delcev PM_2,5, ki presegajo letnemejne vrednosti EU. Približno 82 % ljudi je bilo izpostavljenih ravnem, ki presegajo strožje smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Izpostavljenost delcem PM_2,5 je bila leta 2014 po ocenah vzrok za 428 000 primerov prezgodnje smrti v 41 evropskih državah.
• Dušikov dioksid: V letu 2015 je bilo 9 % prebivalcev mest v EU-28 izpostavljenih ravnem NO₂, ki presegajo letne mejne vrednosti EU in smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Izpostavljenost NO₂ je bila leta 2014 po ocenah vzrok za 78 000 primerov prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah.
• Prizemni ozon: V letu 2015 je bilo 30 % prebivalcev mest v EU-28 izpostavljenih ravnem O₃, ki presegajo ciljno vrednosti EU. Približno 95 % ljudi je bilo izpostavljenih ravnem, ki presegajo strožje smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Izpostavljenost O₃ je bila leta 2014 po ocenah vzrok za 14 400 primerov prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah.

Ozadje zdravstvenih ocen

V tem poročilu so obravnavani ocenjeni vplivi na zdravje, ki so povezani z izpostavljenostjo delcem PM_2,5, NO₂ in O₃ v Evropi v letu 2014. Te ocene temeljijo na podatkih o onesnaženosti zraka, demografskih podatkih ter razmerju med izpostavljenostjo onesnaženosti in zdravstvenimi posledicami .

Prezgodnje  smrti so opredeljeni kot primeri smrti pred doseženo pričakovano starostjo osebe. Pričakovana starost je običajno standardna pričakovana življenjska doba za izbrano državo in spol. Primere prezgodnjih smrti je mogoče preprečiti, če se odpravi vzrok zanje.