naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Odločeni in predani trajnosti Evrope

Spremeni jezik
Article Objavljeno 28.06.2023 Zadnja sprememba 06.07.2023
3 min read
Leto 1972: Spominjam se, ko sva se z očetom peš vračala s knjižnega sejma v Antwerpnu, obložena s knjigami. Tri so mi ostale v spominu: knjiga o ogroženih vrstah, Timesov atlas sveta in Omejitve za rast. Oče je vedno spodbujal moje zanimanje za naravoslovje, za svet, ki se mi je zdel neskončen v primerjavi z domačim okoljem, in znanost, ki spodbuja kritično razpravo o prihodnosti družbe.

Grožnje, s katerimi se srečujemo danes 

Danes, petdeset let pozneje, se srečujemo z verjetno najhujšimi grožnjami za obstoj sodobne družbe podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti, vse večjim onesnaževanjem in izčrpavanjem zemeljskih virov v kombinaciji z globoko neetično neenakostjo po vsem svetu. Skoraj povsod smo uzakonili in institucionalizirali okoljsko politiko, izboljšali razumevanje znanosti in tehnologije, povečali ozaveščenost in ustvarili obsežno infrastrukturo globalnega upravljanja. Vendar nam ni uspelo odpraviti temeljne nevzdržnosti  prevladujočega ekonomskega modela ter njegovih sistemov proizvodnje in potrošnje.

Kot je dejal izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans: „model je pokvarjen; potrebujemo nov model.“ 

Tri generacije globalnih ciljev, od Agende 21 do razvojnih ciljev tisočletja in ciljev trajnostnega razvoja, tega niso bistveno spremenile. Osredotočiti se bomo morali ne le na to, da delamo bolje, temveč predvsem da delamo drugače. 


Odgovor EU: evropski zeleni dogovor 

Evropska unija je prevzela vodilno vlogo pri odzivanju na te krizne situacije z oblikovanjem evropskega zelenega dogovora, ki je nedvomno najbolj ambiciozna, integrirana, sistemska in v prihodnost usmerjena politična strategija, ki je bila kdajkoli oblikovana, ne le v Evropi, temveč tudi na svetovni ravni. Resnično gre za prelomnico. Okoljske in podnebne cilje povezuje s socialno in ekonomsko razsežnostjo ter vključuje povezanost z vlogo sveta financ in industrijsko prihodnostjo Evrope na načine, ki so bili do nedavnega v EU nepredstavljivi. 

Prav tako je presenetljivo, da je evropski zeleni dogovor ostal tako neomajen, kljub temu da smo se spopadali s pandemijo covida-19, vojno v Ukrajini, resnimi pritiski na gospodarstvo in javne finance ter socialnimi napetostmi v Evropi. Na nekaterih področjih so te krize celo okrepile potrebo po nujnih spremembah, tako na primer glede energetskega prehoda, usmeritve evropskih proračunov in financiranja ter pravičnega prehoda. Ne naložbe v znanje razkrivajo posledice življenja v nestabilnem, neznanem, kompleksnem in nejasnem svetu. Več pozornosti je namenjene sistemskim raziskavam ter pridobivanju znanja, ki se osredotoča na ukrepanje ter v prihodnost usmerjenemu znanju, prav tako pa se vse več pozornosti daje neposrednim povezavam med znanostjo in politiko za odzivanje na krizne razmere. Te krize so spodbudile tudi več razprav o vlogi Evrope v svetu in zunanji razsežnosti trajnosti našega modela. 

Hkrati so se pojavili številni argumenti, ki ovirajo evropske zelene ambicije. Ti argumenti ne upoštevajo izjemne nujnosti, ki je potrebna za obravnavanje podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in netrajnostne rabe virov. V zvezi s tem je letni delovni načrt Evropske komisije za leto 2023 povsem jasen: pospešiti moramo sistemski prehod naših družb. 

Upočasnitev prehoda ali zmanjšanje ambicij poslabšuje razmere in s tem veča neodgovornost, breme pa se zgolj prenaša na tiste, ki bodo prišli pozneje. 

 

Naša vizija, naša odločenost 

Vrnimo se k mojemu očetu. Bil je prepričan Evropejec. Verjel je v edinstven politični projekt združevanja celine, ki je v preteklih stoletjih doživela nešteto vojn. Zanj je bila Evropa veliko več kot le prosti trg. Navdušen bi bil nad evropskim zelenim dogovorom (in ne samo zato, ker kot temelj znanja navaja vodilno poročilo agencije EEA SOER 2020). A vendar bi bil hkati zaskrbljen zaradi izgubljenega časa, kratkoročnega razmišljanja in ozkoglednosti tistih, ki poskušajo oklestiti ambiciozne načrte, ali tistih, ki še vedno mislijo, da lahko zgradimo prihodnost na planetu, ki ga izčrpavamo, onesnažujemo in uničujemo. 

Na vprašanje, ali je optimist, bi odgovoril z besedami Jean Monneta: „Nisem niti pesimist niti optimist. Sem odločen.“ Vizija evropskega zelenega dogovora bo v naslednjih desetletjih verjetno zahtevala večjo odločnost za njegovo izvajanje, kot je bilo potrebno v prejšnjih štirih letih, da so ga oblikovali in uzakonili. 

V zadnjih desetih letih sem z velikim zadovoljstvom v agenciji delal z najbolj predanimi kolegi in enako zavezanimi partnerji v naši mreži in drugih evropskih mrežah vrhunskih strokovnjakov. Vsem se iskreno zahvaljujem in sem izjemno hvaležen za takšen privilegij. 

Naj nam vsem zaželim osebno in kolektivno odločenost! 

 

Hans Bruyninckx 

Hans Bruyninckx
Izvršni direktor Evropske agencije za okolje

Uvodnik, objavljen v glasilu EEA, marčevska izdaja, št. 1/2023.

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

shranjeno pod:
shranjeno pod: eea newsletter, editorial
Akcije dokumenta