naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Intervju – Evropska agencija za okolje proučuje izpostavljenost javnosti bisfenolu A

Spremeni jezik
Article Objavljeno 05.03.2024 Zadnja sprememba 05.03.2024
3 min read
Photo: © Annette from Pixabay
Uporaba sintetične kemikalije bisfenol A (BPA), ki se uporablja v številnih plastičnih in kovinskih vsebnikih za hrano ter drugih potrošniških izdelkih, in izpostavljenost ljudi tej kemikaliji sta za številne ljudi v Evropi razlog za vse večjo zaskrbljenost. Z Magnusom Løfstedtom, strokovnjakom za kemikalije, okolje in zdravje pri agenciji EEA, smo se pogovarjali o nedavno objavljenem informativnem poročilu agencije EEA o tveganjih, ki jih predstavlja bisfenol A.

Zakaj bi morali biti zaskrbljeni zaradi bisfenola A? Zakaj predstavlja tveganje za zdravje?

Že dolgo je znano, da lahko bisfenol A posnema človeški estrogen in deluje kot endokrini motilec. To je zaskrbljujoče predvsem zato, ker lahko vpliva na plodnost. Izpostavljenost bisfenolu A med nosečnostjo lahko vpliva tudi na razvoj nerojenega otroka, saj je občutljivost ploda za izpostavljenost endokrinim motilcem še posebno visoka.

Poleg tega so novejši dokazi pokazali, da lahko bisfenol A vpliva tudi na imunski sistem. Izpostavljenost tej snovi lahko povzroči povečanje nekaterih imunskih celic, kar lahko privede do razvoja avtoimunskih bolezni, kot je astma.


Kaj pa širši vpliv na okolje?

Bisfenol A lahko deluje kot endokrini motilec tudi pri prostoživečih živalih. Vsi vretenčarji imajo estrogenske receptorje, zato so lahko izpostavljeni vplivom zmožnosti bisfenola A, da posnema estrogen. Vendar so ti učinki najbolj znani za ribe, za katere so v več študijah dokumentirali endokrine motilne učinke snovi.

Pozitivno je, da bisfenol A v večini okoljskih pogojev ni obstojen in se v živih organizmih znatno ne kopiči. To pomeni, da bo v primeru zaustavitve izpustov precej hitro izginil iz okolja.


Kaj so ključne ugotovitve iz informativnega poročila?

V informativnem poročilu agencije EEA so predstavljene najnovejše informacije o izpostavljenosti ljudi bisfenolu A ob upoštevanju nedavno zaključenega raziskovalnega projekta humanega biomonitoringa, ki ga je financirala EU (HBM4EU).

Iz poročila je razvidno, da so ljudje v Evropi izpostavljeni zaskrbljujoče visokim koncentracijam bisfenola A. Informacije temeljijo na izmerjenih koncentracijah v urinu pri 2 756 ljudeh iz 11 evropskih držav. Pri vsaj 92 % udeležencev je bila koncentracija bisfenola A v urinu višja od ravni, ki šteje za varno.

 

Ali lahko poveste kaj več o raziskavi projekta HBM4EU o bisfenolu A?

Humani biomonitoring zagotavlja informacije o dejanski izpostavljenosti kemikaliji iz vseh različnih virov. To je v nasprotju s tradicionalnimi ocenami tveganja, ki običajno temeljijo na modeliranih podatkih o izpostavljenosti. 

Vzorci urina za prisotnost bisfenola A so bili zbrani med letoma 2014 in 2020. Medtem ko je orientacijska vrednost v najnovejših vzorcih iz leta 2020 še vedno presežena, se zdi, da vseeno obstaja trend zmanjševanja ravni bisfenola A v urinu. Novo partnerstvo EU v okviru programa Obzorje Evropa za oceno tveganja zaradi kemikalij (PARC) je bisfenole vključilo kot prednostne snovi, ki jih je treba nadalje proučiti v študijah humanega biomonitoringa pri otrocih, najstnikih in odraslih. Tako bodo v prihodnjih letih zagotovljeni dodatni podatki o prisotnosti bisfenola A in drugih bisfenolov v Evropi.


Katere ukrepe izvaja EU za odpravo zdravstvenih težav, povezanih z bisfenolom A?

Že nekaj časa je znano, da bisfenol A lahko škodljivo vpliva na plodnost in hormonski sistem. Zato je bilo v EU sprejetih precej različnih omejitev, kot je prepoved njegove uporabe v stekleničkah za dojenčke in termoreaktivnem papirju.

Vendar zdaj vemo, da je še bolj strupen, kot smo mislili do sedaj, saj je bil varni prag v najnovejši oceni agencije EFSA znižan 20 000-krat. Evropska komisija trenutno pripravlja predlog za prepoved uporabe bisfenola A in drugih bisfenolov v materialih za stik z živili.

 

V zvezi s katerimi drugimi kemikalijami bi morali biti zaskrbljeni?

Evropska unija ima najbolj celovite in varovalne predpise o kemikalijah na svetu. Vendar sistem ni brez napak. Naše razumevanje, kako lahko kemikalije na različne načine vplivajo na telo in organe, se stalno izboljšuje. To pomeni, da mora regulativni sistem nenehno slediti razvoju znanosti, da se ohrani najvišja možna raven zaščite.

Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora napovedala več pobud za nadaljnje izboljšanje tega sistema. Ena od njih je razvoj sistema EU za zgodnje opozarjanje na kemična tveganja, da se pospeši uporaba opozoril iz, na primer, znanstvenih raziskav za obvladovanje tveganj. 

Magnus Løfstedt
Strokovnjak za kemikalije, okolje in zdravje pri agenciji EEA

Intervju, objavljen v septembrski izdaji glasila agencije EEA, št. 3/2020

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

shranjeno pod:
shranjeno pod: chemicals, plastics, bisphenol a
Akcije dokumenta