Članki

Večino hrane, ki jo jemo, pridelujemo na zemljiščih in tleh. Kaj jemo in kako hrano pridelujemo, se je v zadnjem stoletju bistveno spremenilo, kot sta se tudi evropska krajina in družba. Intenzifikacija kmetijstva je Evropi omogočila, da proizvede več hrane in po bolj dostopnih cenah, vendar na račun okolja in tradicionalnega kmetijstva. Čas je, da ponovno razmislimo o našem odnosu do hrane, ki pride na naše krožnike, pa tudi do zemljišč in skupnosti, ki jo proizvajajo.

Preberite več

Podnebne spremembe močno vplivajo na tla, sprememba rabe zemljišč in tal pa lahko pospeši ali upočasni podnebne spremembe. Brez bolj zdravih tal ter trajnostnega gospodarjenja z zemljišči in tlemi se ne moremo spopasti s podnebno krizo, pridelati dovolj hrane in se prilagoditi podnebnim spremembam. Rešitev so lahko ohranitev in obnova ključnih ekosistemov ter omogočanje naravi, da sprejema ogljik iz ozračja.

Preberite več

Evropska krajina se spreminja. Mesta in njihova infrastruktura se širijo na najboljša kmetijska zemljišča, pri čemer krajino drobijo na manjše zaplate, kar v različni meri vpliva na prostoživeče živali in rastline ter ekosisteme. Poleg razdrobljenosti krajine se zemljišča in tla spopadajo s številnimi drugimi grožnjami: onesnaženost, erozija, zbijanje tal, pozidava, degradacija in celo opuščanje rabe. Kaj če bi lahko reciklirali tla na zemljiščih, ki so jih mesta in mestna infrastruktura že zasedli, namesto da posegamo po kmetijskih zemljiščih?

Preberite več

Brez zdravih zemljišč in tal ne moremo živeti. Na njih pridelamo večino svoje hrane in gradimo svoje domove. Za vse živalske in rastlinske vrste, živeče na kopnem ali v vodi, so zemljišča ključnega pomena. Tla, ki so bistven del zemljišč, so zelo kompleksen in pogosto podcenjen medij, ki je poln življenja. Žal naš trenutni način rabe zemljišč in tal v Evropi in svetu ni trajnosten. To pomembno vpliva na življenje na kopnem.

Preberite več

Tla so veliko več od neživih sedimentov . Polna so življenja, od mikroskopskih organizmov do večjih sesalcev, ki vsi sodelujejo v prav tako velikem številu mikrohabitatov. Njihove interakcije nam zagotavljajo hrano in vlaknine, čisto vodo, čist zrak in industrijske procese brez sintetičnih kemikalij ter lahko celo zagotovijo zdravila za številne bolezni. O biotski raznovrstnosti tal in njenem pomenu za naš planet smo se pogovarjali z dr. Davidom Russellom iz Senckenbergovega muzeja naravne zgodovine.

Preberite več

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je določila politične prednostne naloge svoje ekipe sodelavcev za naslednjih pet let. V središču njenega programa je tako imenovani „evropski zeleni dogovor“, ki izpostavlja ambicioznejše ukrepe v zvezi s podnebno krizo in krizo na področju biotske raznovrstnosti. Evropske politike se namreč že dolgo spopadajo z degradacijo okolja in podnebnimi spremembami, pri čemer so včasih bolj, drugič manj uspešne. Novi politični mandat ter nova sestava Evropske komisije in Parlamenta nudita ob vse glasnejših pozivih javnosti k ukrepanju edinstveno priložnost za okrepitev in pospešitev zelenega in pravičnega prehoda k trajnosti v Evropi.

Preberite več

Letošnje poletje so vročinski valovi in ekstremni vremenski pojavi postavili nove vremenske rekorde v Evropi, s čimer so znova jasno pokazali, kako pomembno je prilagajanje na podnebne spremembe. Z Blažem Kurnikom, strokovnjakom Evropske agencije za okolje (EEA) za vplive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, smo razpravljali o novem poročilu o vplivu podnebnih sprememb na evropsko kmetijstvo, ki ga je agencija EEA objavila v začetku tega meseca.

Preberite več

Kako bo evropsko okolje videti čez 25 let? Bomo dosegli skupno vizijo o dobrem življenju ob upoštevanju omejitev našega planeta? Bomo lahko omejili globalno segrevanje in zgradili mesta, odporna na podnebne spremembe, ki so obkrožena z zdravo naravo? Kot so pokazale nedavne volitve v Evropski parlament, so Evropejci vse bolj zaskrbljeni. Naslednja generacija Evrope poziva tudi k nujnim ukrepom, vendar kako bodo njihove zahteve po trajnostni prihodnosti vplivale na evropsko okolje in socialno ekonomske politike? Ob 25. obletnici razmišljamo o tem, kako so se v zadnjih 25 letih razvijali evropsko znanje in politike na področju okolja in kako lahko Evropska agencija za okolje skupaj s svojimi mrežami podpira prizadevanja za trajnost v naslednjih 25 letih.

Preberite več

Plastični odpadki so še naprej ogromen problem, ki postaja vedno večji. Kako Evropska unija rešuje to težavo? Ioannis Bakas, strokovnjak za preprečevanje nastajanja odpadkov pri agenciji EEA predstavlja kratek pregled poročila o preprečevanju nastajanja plastičnih odpadkov v Evropi, ki ga je agencija EEA objavila na začetku tega meseca.

Preberite več

Potrebni so ciljno naravnani ukrepi za zaščito najranljivejše skupine prebivalstva v Evropi, vključno z revnimi, starejšimi in otroki, pred okoljskimi nevarnostmi, kot so onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in ekstremne temperature. Aleksandra Kazmierczak, strokovnjakinja za prilagajanje podnebnim spremembam pri Evropski agenciji za okolje (EEA), pojasnjuje glavne ugotovitve novega poročila agencije, v katerem so ocenjene povezave med socialnimi in demografskimi neenakostmi ter izpostavljenostjo onesnaženosti zraka, hrupu in ekstremnim temperaturam.

Preberite več

Naš planet se sooča z neprimerljivimi okoljskimi in podnebnimi izzivi, ki ogrožajo našo blaginjo. Vendar še ni prepozno za odločno ukrepanje. Morda se ta naloga zdi zastrašujoča, ampak še vedno imamo možnost, da spremenimo nekatere negativne trende, se prilagodimo ter s tem zmanjšamo škodo, obnovimo ključne ekosisteme in močneje zaščitimo, kar še imamo. Da bi vzpostavili trajnost, moramo okolje, podnebje, gospodarstvo in družbo obravnavati kot neločljive dele istega sistema.

Preberite več

So električna vozila boljša za podnebje in kakovost zraka kot avtomobili na bencinski ali dizelski pogon? O prednostih in slabostih električnih avtomobilov, ki so glavna tema novega poročila Evropske agencije za okolje (EEA), smo se pogovarjali z Andreasom Unterstallerjem iz agencije EEA, ki je strokovnjak za promet in okolje.

Preberite več

Evropska unija (EU) ima v svetovnem merilu enega najbolj ambicioznih svežnjev ciljev v zvezi z okoljem in podnebjem, ki zajema raznovrstna področja politik, od kakovosti zraka, odpadkov in kakovosti vode do energije in prometa. Na podlagi podatkov, ki jih poročajo države članice, Evropska agencija za okolje (EEA) sodeluje pri spremljanju napredka in opredelitvi področij, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja. Od svoje ustanovitve pred 25 leti je EEA razvijala svoje znanje in upravljanje podatkov ter podpirala oblikovanje politik v Evropi.

Preberite več

Podnebne spremembe so eden izmed najpomembnejših izzivov našega časa. Njihove vplive čutimo po vsem svetu in vplivajo na ljudi, naravo in gospodarstvo. Za blažitev podnebnih sprememb moramo občutno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov. Pretvorba tega splošnega cilja v konkretne ukrepe zahteva razumevanje kompleksnega sistema, ki povezuje emisije iz različnih virov z nacionalnimi in regionalnimi vplivi, globalnim upravljanjem in morebitnimi posrednimi koristmi. Evropska agencija za okolje si prizadeva za nenehno izboljševanje znanja, potrebnega za oblikovanje učinkovitih ukrepov v praksi.

Preberite več

Številni živo srebro še vedno povezujejo s termometri, večina pa tudi ve, da je strupen. Uporaba živega srebra se zaradi njegove strupenosti v Evropi postopno ukinja, še vedno pa ga veliko kroži v zraku, vodi, tleh in ekosistemih. Ali je živo srebro še vedno problem in kakšni ukrepi se sprejemajo v zvezi z njim? Pogovarjali smo se z Ianom Marnanejem, strokovnjakom za trajnostno izkoriščanje virov in industrijo pri Evropski agenciji za okolje.

Preberite več

Evropska agencija za okolje (EEA) je pred kratkim objavila svoje letno poročilo o mehanizmu poročanja o prometu in okolju (TERM), ki je letos osredotočeno na letalski in ladijski promet. Oba sektorja se hitro širita, kar vpliva tudi na okolje, predvsem pa na emisije. Anke Lükewille, strokovnjakinjo za onesnaženost zraka pri agenciji EEA, smo prosili, da nam razloži glavne ugotovitve letošnjega poročila TERM.

Preberite več

Evropa zbira vse več podatkov, kar prispeva k vedno boljšemu razumevanju okolja. Podatki o opazovanju Zemlje, ki se zbirajo v okviru programa Evropske unije Copernicus, predstavljajo nove izzive in priložnosti za izboljšanje našega znanja o okolju. Evropska agencija za okolje (EEA) želi z združevanjem posodobljenih podatkov, pridobljenih v okviru programa Copernicus, in naše obstoječe baze znanja pomagati oblikovalcem politike in državljanom v vsej Evropi pri izvajanju ukrepov za reševanje lokalnih, nacionalnih in globalnih izzivov.

Preberite več

Evropska unija si prizadeva uresničiti več podnebnih in energetskih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Kako agencija EEA sledi napredku držav članic pri izpolnjevanju teh ciljev? Melanie Sporer, strokovnjakinjo za blaženje podnebnih sprememb in energijo pri agenciji EEA, smo prosili, da nam pove, kakšna je vloga agencije pri tej nalogi. Pojasnila je tudi letni napredek v zadnjem poročilu Gibanja in napovedi.

Preberite več

Zahvaljujoč zakonodaji, tehnologiji in manjši rabi fosilnih goriv v številnih državah, se zrak v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšuje. Kljub temu pa ima onesnažen zrak še vedno negativen vpliv na mnogo ljudi, zlasti v mestih. Obravnava onesnaženosti zraka zaradi svoje kompleksnosti, zahteva usklajene aktivnosti na več ravneh. Da bi k sodelovanju pritegnili državljane, je bistvenega pomena, da se jim na enostavno dostopen način zagotovijo pravočasne informacije. Naš indeks kakovosti zraka, ki smo ga pred kratkim vpeljali, omogoča prav to. Izboljšanje kakovosti zraka ne bi koristilo le našemu zdravju, ampak bi lahko pomagalo tudi pri reševanju podnebnih sprememb.

Preberite več

Morski organizmi, globalno podnebje ter naša ekonomska in socialna blaginja, vse to je odvisno od zdravih morij. Naša ocena je kljub nekaterim izboljšavam pokazala, da je sedanji način izkoriščanja evropskih morij še vedno netrajnosten. Podnebne spremembe in konkurenca za naravne vire še dodatno obremenjujejo morsko okolje. Z evropskimi politikami in ukrepi bi lahko dosegli večje izboljšave, če bi jih izvajali z ekosistemskim pristopom k upravljanju ter bi se oprli na okvir svetovnega upravljanja oceanov.

Preberite več