Prizadevanje za zdrava in produktivna morja v Evropi in zunaj nje

Spremeni jezik
Article Objavljeno 15.09.2017 Zadnja sprememba 23.11.2017
4 min read
Morski organizmi, globalno podnebje ter naša ekonomska in socialna blaginja, vse to je odvisno od zdravih morij. Naša ocena je kljub nekaterim izboljšavam pokazala, da je sedanji način izkoriščanja evropskih morij še vedno netrajnosten. Podnebne spremembe in konkurenca za naravne vire še dodatno obremenjujejo morsko okolje. Z evropskimi politikami in ukrepi bi lahko dosegli večje izboljšave, če bi jih izvajali z ekosistemskim pristopom k upravljanju ter bi se oprli na okvir svetovnega upravljanja oceanov.

 Image © Zeljko Scepanovic, NATURE@work/EEA

Evropa je obdana z oceani in morji, ki so skozi zgodovino oblikovali njeno podnebje, gospodarstvo in družbo. Morje je po vsej Evropi zagotavljalo delo obalnim skupnostim in hrano z ustrezno hranilno vrednostjo. Po morskih trgovskih poteh je prihajalo blago, skupaj z novimi zamislimi in inovacijami, medtem ko oceanski tokovi prenašajo toploto iz tropskih območij do polov, zaradi česar je podnebje na severu Evrope ustreznejše za naseljevanje ljudi.

Oceani dejansko pokrivajo približno 70 % površine našega planeta in imajo ključno vlogo pri ohranjanju življenja na Zemlji. So dom številnih vrst in habitatov, vsako leto pa odkrijejo nove vrste in habitate, ki imajo edinstvene značilnosti. Oceani vplivajo na globalno podnebje in podpirajo biotsko raznovrstnost ter so tudi največji ponor ogljika. Iz ozračja zajemajo ogljikov dioksid in pomagajo v boju proti podnebnim spremembam. Ponujajo tudi priložnosti za delo. Po podatkih Evropske komisije „modro“ gospodarstvo zagotavlja približno 5,4 milijona delovnih mest in ustvarja skoraj 500 milijard EUR bruto dodane vrednosti na leto.

Obremenjevanje morij

Na žalost so oceani, vključno z oceani okoli Evrope, zaradi človekovih dejavnosti in podnebnih sprememb vse bolj obremenjeni. Zadnje ocene so jasno pokazale, da morski ekosistemi propadajo ali se spreminjajo. Podnebne spremembe povzročajo dvig temperature, zaradi morebitnega zakisljevanja oceanov pa se lahko dodatno zmanjša ekološko odpornost evropskih morij. Velik del obremenitev izhaja iz dejavnosti na morju, kot so pridobivanje in proizvodnja naravnih virov (rudnin, rib, morskih sadežev itd.), promet in proizvodnja energije, ali onesnaževanja, vključno z zavrženim ribolovnim orodjem. Intenzivna uporaba pridnenih vlečnih mrež na primer fizično poškoduje morsko dno in poškoduje habitate. Z balastnimi vodami se vnašajo tujerodne vrste, ki lahko prizadenejo celotne ekosisteme, zlasti v regionalna polzaprta morja, kot sta Baltsko in Črno morje.

Zaradi dejavnosti na kopnem, kot sta uporaba kmetijskih gnojil in industrijskih kemikalij, ter odpadne vode se obremenitev še povečuje. Industrijska gnojila na primer vsebujejo kemične snovi, kot sta fosfor in dušik, ki v morskem okolju delujeta kot hranilo, ki med drugim povzroči cvetenje alg. Zaradi te čezmerne rasti alg se lahko zniža koncentracija kisika v vodi, kar povzroči zadušitev drugih vodnih vrst. Podobno plastična embalaža in mikroplastika, ki se uporabljata pri izdelkih za osebno nego, dosežeta oceane prek sistemov odpadnih voda in rek. Plastika razpade na majhne koščke, ki jih številne morske vrste zamenjajo za hrano, kar je lahko zanje usodno. Vnese se celo v našo prehransko verigo. Povpraševanje po surovinah in drugih virih v Evropi in drugod po svetu spodbuja države in podjetja k raziskovanju novih možnosti zunaj kopenskih in obalnih območij, kar lahko pomeni dodatno obremenitev morskega okolja.

Modro gospodarstvo v Evropi

Evropska unija je ob priznavanju ekološkega in gospodarskega pomena evropskih morij sprejela različne politike in ukrepe v zvezi z načrtovanjem in urejanjem trajnostnega izkoriščanja evropskih morij, ki zajemata številne dejavnosti, kot so ribolov, proizvodnja energije na morju in zaščita morske biotske raznovrstnosti. Cilj okvirne direktive o morski strategiji, sprejete leta 2008, je zagotoviti skladnost med takimi politikami EU, za evropska morja pa določa tri cilje: da bi bila „produktivna“ „zdrava“ in „čista“. Ta prizadevanja so v skladu s strategijo EU za modro rast – dolgoročno strategijo za podporo trajnostni rasti v celotnem morskem in pomorskem sektorju, ki jo spremlja direktiva o pomorskem prostorskem načrtovanju. Politika EU na tem področju je tudi v skladu s cilji trajnostnega razvoja, zlasti s ciljem 14 in ciljem 6.

Evropska agencija za okolje (Agencija EEA) je na podlagi razpoložljivih podatkov v svoji oceni stanja evropskih morij zaključila, da je evropska morja mogoče šteti za produktivna, ne pa tudi za zdrava ali čista. Kljub temu so bile na nekaterih področjih ugotovljene izboljšave. Države članice EU so na primer že več kot 9 % svojih morij imenovale za zaščitena morska območja. Podobno se zdi, da se zmanjšujejo obremenitve zaradi ribolova in nalaganja hranil. Kljub tem izboljšavam je naš način izkoriščanja morij še vedno netrajnosten ter ogroža produktivnost naših morij in našo blaginjo.

Evropska in svetovna prizadevanja

Morja so sestavni del evropskega naravnega kapitala, zato je treba za njihovo zaščito in izkoriščanje uporabiti evropski in ekosistemski pristop k upravljanju, s katerim je treba preseči posamezne panožne ukrepe. Številne obremenitve so povezane z vzorci netrajnostne potrošnje in proizvodnje, človekovimi dejavnostmi na kopnem ali s povpraševanjem. Glede na to lahko z boljšim ravnanjem s komunalnimi odpadki (manj plastike v naravi) ali prehodom na čistejše načine prevoza (manj emisij toplogrednih plinov) morskemu okolju pomagamo prav toliko kot z boljšimi trajnostnimi ribolovnimi praksami. V zadnjih letih so se politike EU, kot so sveženj o krožnem gospodarstvu, sveženj podnebnih in energetskih ukrepov ter strategija za zmanjšanje emisij ogljika, vse bolj približevale celostnim pristopom k spoprijemanju s širšimi socialno-ekonomskimi in okoljsko-podnebnimi izzivi.

V zvezi z morskim okoljem bi celosten pristop pomenil sprejetje ekosistemskega upravljanja ter združitev različnih forumov za upravljanje v okviru EU, kot so forumi na podlagi skupne ribiške politike, direktive o pomorskem prostorskem načrtovanju in okvirne direktive o morski strategiji.

Tako kot pri številnih drugih svetovnih izzivih (npr. onesnaževanju zraka in podnebnih spremembah) je treba tudi k varovanju zdravja evropskih morij pristopiti globalno. Evropska unija bo za olajšanje svetovnega sodelovanja in obravnavanje vprašanj, povezanih s svetovnim upravljanjem oceanov, oktobra 2017 na Malti gostila konferenco Naš ocean. Ob tej priložnosti bosta Evropska agencija za okolje in Evropska komisija predstavili platformo 'WISE-Marine' za izmenjavo informacij o morskem okolju v evropskem obsegu za podporo pri upravljanju oceanov in ekosistemskem upravljanju.

 

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor agencije EEA

Uvodnik, objavljen v glasilu EEA, št. izdaje 2017/03, september 2017

Temporal coverage

Članki
Menu
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100