Biotska raznovrstnost – ekosistemi
Netrajnostno kmetovanje in gozdarstvo, širjenje mest in onesnaževanje so največje težave, ki povzročajo drastično upadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, kar ogroža preživetje več tisoč živalskih vrst in habitatov. Poleg tega države članice zaostajajo z izvajanjem direktiv Evropske unije (EU) o naravi in drugih okoljevarstvenih zakonov. Po podatkih danes objavljenega poročila Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „Stanje narave v EU“ večina zaščitenih habitatov in živalskih in rastlinskih vrst ni dobro ohranjenih, za izboljšanje tega stanja pa moramo storiti še veliko več.
Ne glede na to, kje smo, povsod se zavedamo pomena narave, morda zdaj bolj kot kdaj koli prej. Fotografski natečaj Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „REDISCOVER Nature“, ki je bil objavljen danes, vas vabi, da v fotografski objektiv ujamete svojo intimno vez z naravo in okoljem okrog vas ter to delite z nami.
Brskanje kataloga
Filtered by
Netrajnostno kmetovanje in gozdarstvo, širjenje mest in onesnaževanje so največje težave, ki povzročajo drastično upadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, kar ogroža preživetje več tisoč živalskih vrst in habitatov. Poleg tega države članice zaostajajo z izvajanjem direktiv Evropske unije (EU) o naravi in drugih okoljevarstvenih zakonov. Po podatkih danes objavljenega poročila Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „Stanje narave v EU“ večina zaščitenih habitatov in živalskih in rastlinskih vrst ni dobro ohranjenih, za izboljšanje tega stanja pa moramo storiti še veliko več.
REDISCOVER Nature je naslov letošnjega fotografskega natečaja Evropske agencije za okolje
Novice 15.06.2020Ne glede na to, kje smo, povsod se zavedamo pomena narave, morda zdaj bolj kot kdaj koli prej. Fotografski natečaj Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „REDISCOVER Nature“, ki je bil objavljen danes, vas vabi, da v fotografski objektiv ujamete svojo intimno vez z naravo in okoljem okrog vas ter to delite z nami.
Tla imajo ključno vlogo v naravnem kroženju snovi, med drugim tudi v krogotoku hranil. Ta določa koliko organske snovi (ogljika) in hranil (dušika in fosforja) se veže in shrani v tla. Preden lahko rastline uporabijo organske snovi, kot so denimo listi in koreninice, jih morajo organizmi, ki živijo v tleh, razgraditi na preprostejše spojine. Nekatere bakterije v tleh spreminjajo atmosferski dušik v mineralni dušik, ki je bistvenega pomena za rast rastlin. Gnojila vsebujejo dušik in fosfate za izboljšanje rasti rastlin, vendar slednje ne morejo porabiti celotnih razpoložljivih količin teh snovi. Njihov presežek tako prehaja v reke in jezera ter posledično vpliva na življenje v vodnih ekosistemih.
Akcije dokumenta
Deli z drugimi