Biotska raznovrstnost – ekosistemi
Netrajnostno kmetovanje in gozdarstvo, širjenje mest in onesnaževanje so največje težave, ki povzročajo drastično upadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, kar ogroža preživetje več tisoč živalskih vrst in habitatov. Poleg tega države članice zaostajajo z izvajanjem direktiv Evropske unije (EU) o naravi in drugih okoljevarstvenih zakonov. Po podatkih danes objavljenega poročila Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „Stanje narave v EU“ večina zaščitenih habitatov in živalskih in rastlinskih vrst ni dobro ohranjenih, za izboljšanje tega stanja pa moramo storiti še veliko več.
Brskanje kataloga
Filtered by
Življenje v času številnih kriz: zdravstvene, podnebne, gospodarske krize, krize narave ali preprosto sistemske nevzdržnosti?
Article 17.08.2021Od političnih koridorjev do akademskih platform, ves svet govori o globalnih krizah: zdravstveni krizi, gospodarski in finančni krizi, podnebni krizi in krizi narave. V končni fazi so to samo simptomi istega problema: naše netrajnostne proizvodnje in potrošnje. Pretres, ki ga je prinesel covid-19, je samo razkril sistemsko krhkost našega globalnega gospodarstva in družbe z vsemi neenakostmi, ki jih vsebujeta.
Strategija agencije EEA in omrežja Eionet za obdobje 2021–2030: Zagotavljanje podatkov in znanja za uresničitev podnebnih in okoljevarstvenih ambicij Evrope
Article 04.02.2021Z skupno strategijo smo začrtali smer našega potovanja. Predstavlja nov način sodelovanja in ustvarjanja znanja – to bo bolj agilno, bolj odzivno, bolj proaktivno in bolj uporabno – tako da se bomo lahko učinkoviteje lotili prihodnjih izzivov ter ustvarili znanje, ki ga bomo potrebovali v novem desetletju.
Netrajnostno kmetovanje in gozdarstvo, širjenje mest in onesnaževanje so največje težave, ki povzročajo drastično upadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, kar ogroža preživetje več tisoč živalskih vrst in habitatov. Poleg tega države članice zaostajajo z izvajanjem direktiv Evropske unije (EU) o naravi in drugih okoljevarstvenih zakonov. Po podatkih danes objavljenega poročila Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „Stanje narave v EU“ večina zaščitenih habitatov in živalskih in rastlinskih vrst ni dobro ohranjenih, za izboljšanje tega stanja pa moramo storiti še veliko več.
Tla imajo ključno vlogo v naravnem kroženju snovi, med drugim tudi v krogotoku hranil. Ta določa koliko organske snovi (ogljika) in hranil (dušika in fosforja) se veže in shrani v tla. Preden lahko rastline uporabijo organske snovi, kot so denimo listi in koreninice, jih morajo organizmi, ki živijo v tleh, razgraditi na preprostejše spojine. Nekatere bakterije v tleh spreminjajo atmosferski dušik v mineralni dušik, ki je bistvenega pomena za rast rastlin. Gnojila vsebujejo dušik in fosfate za izboljšanje rasti rastlin, vendar slednje ne morejo porabiti celotnih razpoložljivih količin teh snovi. Njihov presežek tako prehaja v reke in jezera ter posledično vpliva na življenje v vodnih ekosistemih.
Akcije dokumenta
Deli z drugimi