Sledenje napredku Evrope pri izpolnjevanju ciljev na področju podnebnih sprememb in energije za leto 2020

Spremeni jezik
Article Objavljeno 29.01.2018 Zadnja sprememba 22.03.2018
4 min read
Evropska unija si prizadeva uresničiti več podnebnih in energetskih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Kako agencija EEA sledi napredku držav članic pri izpolnjevanju teh ciljev? Melanie Sporer, strokovnjakinjo za blaženje podnebnih sprememb in energijo pri agenciji EEA, smo prosili, da nam pove, kakšna je vloga agencije pri tej nalogi. Pojasnila je tudi letni napredek v zadnjem poročilu Gibanja in napovedi.

 Image © Perry Wunderlich, NATURE@work/EEA

Zakaj agencija EEA pripravlja poročilo o gibanjih in napovedih, zakaj je to poročilo pomembno?

Naše letno poročilo „Gibanja in napovedi“ predstavlja pomemben del spremljanja in sporočanja podatkov, ki ju izvajamo. Ocenjujemo napredek držav članic in EU kot celote pri izpolnjevanju podnebnih in energetskih ciljev, ki so si jih zastavile. Ti cilji vključujejo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020, 20 % delež obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije ter doseganje ciljne 20 % energetske učinkovitosti.

Z ocenami želimo pokazati najnovejše podatke o napredku EU kot celote in posameznih držav članic pri izpolnjevanju ciljev. Tako lahko ugotovimo, ali si je treba bolj prizadevati za doseganje ciljev, zastavljenih za leto 2020 oziroma za uresničevanje dolgoročnih načrtov do leta 2030 in naprej (2050). V poročilu so zbrani in podrobno analizirani vsi podatki in informacije o napredovanju pri doseganju ciljev v eni oceni EU. Poročilo je dragoceno za oblikovalce politik na ravni EU in nacionalni ravni, pa tudi za nevladne organizacije, raziskovalce in javnost, ki želijo spremljati napredek in razumeti različna gibanja. Dejstvo, da države same sporočajo podatke (ki jih potem pregleduje agencija EEA) nam omogoča, da pokažemo neposredno na tiste države, ki ne sledijo svojim ambicijam.

Kateri so glavni elementi letošnjega poročila Gibanja in napovedi?

Najpomembnejši rezultati letošnjega poročila so, da je Evropa kot celota še vedno na poti, da izpolni svoje obveznosti za leto 2020 na vseh treh področjih. Vendar pa se slika v posameznih državah članicah razlikuje. Če pogledamo ambicioznejše dolgoročne cilje, pa poročilo pojasni, da bomo morali naša prizadevanja pri tem okrepiti.

EU je leta 2015 že dosegla cilj glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov pod 20 % in v letu 2016 je ta odstotek še znižala. V letu 2015 so se izpusti toplogrednih plinov zmanjšale za 22 % in v letu 2016 za 23 % v primerjavi z letom 1990.

Glede obnovljivih virov energije smo v letih 2015 in 2016 dosegli dovolj velik napredek, da smo presegli okvirno usmeritev proti zastavljenemu 20 % deležu obnovljivih virov energije v končni porabi energije. Stalno uvajanje obnovljivih virov energije v mešanico energetskih virov EU se nadaljuje in znaša v Evropi kot celoti okrog 17 %. Če bi še naprej z enako hitrostjo uvajali obnovljive vire energije, bi EU izpolnila 27‑odstotni cilj za leto 2030 v zvezi z energijo, ki prihaja iz obnovljivih virov, vendar pa obstajajo dokazi, da se je uvajanje obnovljivih virov energije v letih 2015 in 2016 nekoliko zmanjšalo v primerjavi s povprečno hitrostjo, zabeleženo od leta 2005. Brez jasne nacionalne politike se lahko po letu 2020 še zmanjša.

Zadeve na področju energetske učinkovitosti pa so letos nekoliko drugačne. Med letoma 2005 in 2014 se je celotna poraba energije zmanjševala. V letih 2015 in 2016 je nekoliko narasla, kar pa ne pomeni, da smo spremenili dolgoročni trend, ampak da moramo dogajanje skrbno opazovati. Pomembno je zagotoviti uvajanje posebnih ukrepov, da EU ostane na začrtani poti. Države članice morajo okrepiti prizadevanja za stalno preverjanje porabe energije, zlasti če se bo sedanja gospodarska rast še nadaljevala. To je odvisno tudi od zastavljenih ciljev. Države članice lahko same določajo svoje nacionalne cilje, vendar pa so vsi nacionalni cilji skupaj manj ambiciozni od cilja, sprejetega na ravni EU. Drugače povedano, celotna raven ambicij držav trenutno ne zadošča za dosego cilja EU.

Katera natančno so težavna področja v smislu doseganja ciljev?

V zvezi z zmanjševanjem izpustov so prav gotovo tako imenovani netrgovalni sektorji, kot so promet, stavbni sektor in kmetijstvo, tisti, ki povzročajo težave državam članicam. Izpusti iz teh sektorjev niso del sistema trgovanja z izpusti EU. Države članice so si v skladu z odločbo o porazdelitvi prizadevanj zastavile nacionalne cilje za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ki zajemajo te sektorje. Kljub splošnemu zmanjševanju v netrgovalnih sektorjih pa izpusti v prometnem sektorju v zadnjih letih ponovno naraščajo. Države članice celo napovedujejo, da bodo zmanjšanja izpustov na podlagi odločbe o porazdelitvi prizadevanj do leta 2030 omejena. Največja zmanjšanja se pričakujejo v gradbenem sektorju.

Kaj predstavlja podlago za poročilo „Gibanja in napovedi“? Katere so druge dejavnosti, ki jih agencija EEA izvaja na področju ciljev za leto 2020?

V agenciji EEA opravljamo številne analize podatkov, vključno s preverjanjem kakovosti in spremljanjem napredka, pogosto v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo. Objavljamo kazalce, ki dopolnjujejo ocene. Izdelujemo tudi podnebne in energetske profile držav, ki prikazujejo diagrame primerjav med posameznimi državami in napredek pri doseganju nacionalnih ciljev. Večino uporabljenih podatkov sporočijo države članice v skladu z mehanizmi poročanja EU.

Sodelujemo tudi pri letnem pregledu izpustov toplogrednih plinov na podlagi odločbe o porazdelitvi prizadevanj (ki državam članicam določa cilje glede izpustov za vsako leto med letoma 2013 in 2020). EU vsako leto preveri, kako države članice izpolnjujejo navedene naloge. Agencija EEA ima v tem procesu pomembno vlogo: usklajujemo izvajanje tega letnega pregleda. Ne izvajamo uskladitev, ampak podatke pripravljamo, jih preverjamo ter zagotavljamo, da so dosledni in primerljivi. To je dokaj zahtevna naloga, ki jo med januarjem in junijem opravljamo skupaj s približno 22 pregledovalci iz različnih držav članic.

Agencija sodeluje tudi pri pripravi drugih ustreznih poročil. Pripravljamo novo poročilo o obnovljivih virih energije, ki bo kmalu objavljeno. Te različne analize bodo prikazane tudi v našem vodilnem poročilu „Stanje in napovedi“, ki bo objavljeno do leta 2020.

 

Melanie Sporer

Strokovnjakinja za blažitev podnebnih sprememb in energijo pri agenciji EEA

Razgovor je objavljen v glasilu agencije EEA, št. izdaje 2017/4, 15. december 2017.

 

 

Temporal coverage

Članki
Menu
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100