naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Strategiji Evropa 2030 nasproti: odporna narava, trajnostno gospodarstvo in zdravo življenje

Spremeni jezik
Article Objavljeno 12.10.2020 Zadnja sprememba 26.10.2020
5 min read
Photo: © Javier Arcenillas, REDISCOVER Nature/EEA
Pandemija bolezni covid-19 je jasen pokazatelj tega, kako krhka sta lahko naša družba in gospodarstvo, kadar sta soočena z večjim pretresom. Pričakovati je mogoče, da bodo zaradi degradacije okolja in podnebnih sprememb tovrstni pretresi še pogostejši in hujši. Edina izvedljiva možnost, ki jo imamo, ko smo soočeni z negotovostjo in mnogimi izzivi, je poskrbeti, da bomo z vsako odločitvijo, ki jo bomo v tem ključnem obdobju sprejeli, bližje našim ciljem na področju družbenih vprašanj in trajnosti.

Pri opredelitvi načrtov za okrevanje in naložbe bodo prihajajoči meseci odločilni. Da bi prispevali k tem diskusijam, organiziramo sklop spletnih razprav, katerih cilj je približati strokovno znanje in razmisleke širši publiki. Do sprememb bo prišlo tako ali drugače. Poskrbeti moramo, da nas bo vsaka odločitev na tej poti popeljala korak bliže k trajnostnosti.

Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA

Pandemija bolezni covid-19 je spremenila pravila igre. Svet je bil priča vojnam, gospodarskim in finančnim krizam, gozdnim požarom, pomanjkanju hrane in migracijskim tokovom ter lokalnim in sezonskim epidemijam. Ta pandemija pa je povsem drugačna od vsega, kar so doživele sedanje generacije. Razširila se je po vsem svetu, neposredno ali posredno vplivala na milijone ali celo milijarde ljudi, poslala družbe v karanteno, zaprla meje in zaustavila celotne gospodarske panoge – vse to v le nekaj mesecih.

Mineva šest mesecev, odkar je mnogo držav v Evropi za boj proti covidu-19 uvedlo karantenske ukrepe. Po prvem pretresu, ki ga je povzročila huda in nenadna sprememba življenja, si družbe še vedno prizadevajo razumeti virus in celoten obseg njegovih vplivov ter najti rešitve, da te vplive ublažijo.

Neenaki vplivi na zdravje

Koronavirus na ljudi vpliva zelo različno. Zdi se, da so bolj ogrožene ranljive skupine, kot so starejše osebe ali ljudje s predhodnimi zdravstvenimi stanji ali boleznimi.

Običajno isto skupino ranljivejših ljudi bolj prizadenejo tudi okoljska zdravstvena tveganja, zlasti slaba kakovost zraka. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti onesnaževalom zraka – tudi pri nizkih koncentracijah – in drugim škodljivim snovem je lahko ogroženo zdravje ljudi, saj se lahko pojavijo kronične bolezni, zato so ljudje bolj dovzetni za obstoječe in nove bolezni, kot je covid-19.

V našem najnovejšem poročilu „Zdravo okolje, zdravo življenje‟ poudarjamo, da je vsako osmo smrtno žrtev v Evropi mogoče pripisati okolju slabe kakovosti. V njem opozarjamo tudi na neenakosti v smislu vplivov okolja na zdravje po vsej Evropi in v posameznih državah. Z zmanjšanjem onesnaževanja okolja in zagotavljanjem dostopa do čistega okolja je mogoče zmanjšati breme bolezni in pomagati ljudem zaživeti bolj zdravo.

Ohranjanje naravnih območij

Bolezen covid-19 je zoonotska. Gre za nov virus, ki je z živalskih vrst preskočil na ljudi. Do takšnih preskokov najpogosteje pride, ko prosto živeče živali pridejo v tesen stik s populacijami ljudi, vzrok za to pa je večinoma širitev človekovih dejavnosti v naravna območja, medsebojni stiki ljudi in živali v obratih za intenzivno proizvodnjo mesa ali z lovljenjem prosto živečih živalskih vrst za prehrano ljudi.

Znova je treba poudariti, da je covid-19 le primer povezav med degradacijo širšega okolja ter dejanskimi vplivi te degradacije na naše zdravje in dobro počutje. V preteklih dnevih sta bili objavljeni dve ključni poročili: Global Biodiversity Outlook 5 (Peta napoved o svetovni biotski raznovrstnosti) Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti in Living Planet Report 2020 (Poročilo o živem planetu 2020) Svetovnega sklada za naravo (WWF). V obeh opozarjajo na zaskrbljujočo hitrost upadanja biotske raznovrstnosti ter hkrati pozivajo k odločnemu in nujnemu ukrepanju na svetovni ravni. Enake zaskrbljujoče trende je mogoče opaziti v Evropi, vplivajo pa na odpornost narave ter njeno produktivnost in sposobnost, da poskrbi za nas. V naslednjih tednih bomo objavili obsežno oceno stanja narave v Evropi na podlagi podrobnih podatkov, ki jih bodo sporočile države članice EU.

S spodbujanjem odpornosti narave v svetovnem merilu, tako da zaščitimo, ohranjamo in obnavljamo naravna območja in preidemo k trajnostnemu prehranskemu sistemu, se najverjetneje ne bodo le zmanjšala tveganja, povezana z zoonotskimi boleznimi, ampak bo poskrbljeno tudi za našo dolgoročno blaginjo.

Upoštevanje podnebne negotovosti

Osrednja dejavnika podnebnih sprememb sta tudi naš način rabe naravnih virov (vključno s fosilnimi gorivi, gozdovi in zemljo) ter hitrost, s katero to počnemo. Od nedavnih gozdnih požarov v ZDA do taljenja ledenikov v Alpah – vplivi so že zdaj uničujoči. Če ne bomo uspeli drastično zmanjšati svetovnih emisij toplogrednih plinov in se prilagoditi na spreminjajoče se podnebje, se bomo morali spopasti z veliko hujšimi pretresi, ki bodo vplivali na našo družbo in gospodarstvo. Kot to velja tudi pri covidu-19 in onesnaženju zraka, na nekatere od nas bo vplivalo bolj kot na druge.

Bolezen covid-19 je bila sprožilec krize v javnem zdravstvu in globoke gospodarske krize. Kot odgovor na to so Evropska unija in države članice vzpostavile načrte gospodarskega okrevanja.

Pravo vprašanje pa je: kako lahko po tej trenutni krizi okrevamo na način, ki bo preprečil, da bi se v prihodnosti pojavljale druge krize: okoljske, podnebne, gospodarske in javnozdravstvene?

Vzpostavljanje odporne in pravične družbe ter zelenega gospodarstva

Karantenski ukrepi so znatno in nenadno spremenili način življenja v Evropi. Na cesti je bilo manj vozil, na nebu pa skoraj nobenega komercialnega letala. Veliko dejavnosti se je preselilo na splet, kar je še dodatno zmanjšalo potrebo po mobilnosti. Vplivi na okolje so bili jasni. V nekaj tednih se je kakovost zraka v mestih izboljšala. V času, ko se omejitve odpravljajo in gospodarska dejavnost dobiva zagon, začenjamo opažati postopno vračanje onesnaženosti na ravni, ki so bile prisotne pred pojavom pandemije covida-19.

Pri covidu‑19 se je izkazalo, da so imele države, ki so se odzvale hitro in odločno, v splošnem manj okužb in manjšo smrtnost, tudi med ranljivejšimi skupinami ljudi. S karantenskimi ukrepi se je način življenja v kratkem času občutno spremenil, zato se je zmanjšal pritisk na naravo, digitalizacija pa lahko pri tem ponudi nekaj rešitev. Podobno lahko z odločnimi ukrepi, s katerimi bi sprožili temeljito spremembo naših sistemov proizvodnje in potrošnje, dosežemo veliko spremembo.

Dolgoročna politična prizadevanja Evrope ter njene strategije in akcijski načrti so določeni v evropskem zelenem dogovoru. Z govorom o stanju v Uniji, ki ga je imela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ni le ponovno potrjena evropska zaveza tem ciljem, ampak se je raven podnebnih prizadevanj še dvignila. Ta prizadevanja bodo dosežena s pravičnim prehodom, pri katerem bodo ukrepi glede neenakosti in družbene nepravičnosti enakovredni podnebnim ciljem.

Pri opredelitvi načrtov za okrevanje in naložbe bodo prihajajoči meseci odločilni. Da bi prispevali k tem diskusijam, organiziramo serijo spletnih razprav, katerih cilj je približati strokovno znanje in razmisleke širši publiki.

Do sprememb bo prišlo tako ali drugače. Poskrbeti moramo, da nas bo vsaka odločitev na tej poti popeljala korak bliže k trajnostnosti.

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje

Intervju, objavljen v septembrski izdaji glasila agencije EEA, št. 03/2020

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

shranjeno pod:
shranjeno pod: european green deal
Akcije dokumenta