Kako okoljske nevarnosti vplivajo na ranljive skupine v Evropi?

Spremeni jezik
Article Objavljeno 22.03.2019 Zadnja sprememba 14.05.2019
3 min read
Potrebni so ciljno naravnani ukrepi za zaščito najranljivejše skupine prebivalstva v Evropi, vključno z revnimi, starejšimi in otroki, pred okoljskimi nevarnostmi, kot so onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in ekstremne temperature. Aleksandra Kazmierczak, strokovnjakinja za prilagajanje podnebnim spremembam pri Evropski agenciji za okolje (EEA), pojasnjuje glavne ugotovitve novega poročila agencije, v katerem so ocenjene povezave med socialnimi in demografskimi neenakostmi ter izpostavljenostjo onesnaženosti zraka, hrupu in ekstremnim temperaturam.

 Image © Harry Oliver, My City/EEA

Kaj so ključne ugotovitve poročila?

Poročilo agencije EEA Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe’ (Neenakomerna izpostavljenost in neenaki vplivi: socialna ranljivost na onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in ekstremne temperature v Evropi) ima štiri glavna sporočila. Prvo je, da na socialno-ekonomsko ogrožene ljudi ali starejše nesorazmerno vplivajo še okoljske nevarnosti, obravnavane v poročilu. Drugo je, da so v Evropi med posameznimi regijami velike razlike v razvitosti in stopnji onesnaženosti. Nekatere regije so sorazmerno bogatejše in manj onesnažene, medtem ko so druge revnejše ali drugače prikrajšane, bolj onesnažene in bolj izpostavljene ekstremnim temperaturam. Še eno ključno sporočilo poročila je, da ima EU v evropski politiki dobro podlago za odpravljanje ranljivosti, vendar je treba okrepiti njeno izvajanje. To je pravzaprav nujno, saj neenakosti v prihodnosti ne bodo izginile, vsaj ne vse. Končno sporočilo poročila je torej, da moramo ukrepati na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

Kateri ukrepi se izvajajo za obravnavanje navedenih neenakosti in vplivov?

Na voljo so zelo dobre lokalne ocene socialne ranljivosti in izpostavljenosti okoljskim nevarnostim. Dober primer za to je Berlin – celotno mesto so razdelili v majhna območja, v katerih so  ocenili socialno‑ekonomske razmere prebivalcev in okoljske težave. Ta združeni pregled omogoča lokalnim organom ukrepanje na območjih, kjer se prebivalci srečujejo s številnimi težavami ter verjetno z najslabšo kakovostjo življenja.

Resen problem, zlasti v vzhodnih in nekaterih južnih državah članicah EU, predstavlja uporaba premoga za ogrevanje domov, saj ta povzroča veliko onesnaženost zraka. Vendar pa so vzpostavljeni različni nacionalni programi subvencij, namenjenih najrevnejšim gospodinjstvom, ki podpirajo prehod z ogrevanja na premog na ogrevanje na plin in druge vire, ki povzročajo manj onesnaževanja.

Katere informacije in podatke ste uporabili za oceno?

Pri socialno‑ekonomskih podatkih smo se v veliki meri oprli na Eurostatove podatke, saj gre za evropski vir z enotno podatkovno zbirko o Evropi. Seveda je nekaj pomanjkljivosti zaradi ravni podrobnosti podatkov, saj se ti sporočajo samo za velike prostorske enote, tako imenovane regije NUTS II in III (slednja so območja z od 150 000 do 800 000 prebivalci), ne pa za manjše enote. Pri okoljskih podatkih smo za onesnaženost zraka in hrup uporabili podatke, ki so jih agenciji EEA sporočile države in smo jih ocenili v agenciji. Pri podnebnih podatkih smo uporabili tudi dnevni nabor opazovalnih podatkov ustvarjen v evropskem merilu, imenovan E‑OBS. Podatke smo analizirali v agenciji in uskladili prikaz podnebnih spremenljivk z enako prostorsko ravnjo socialno‑ekonomskih podatkov.

Zakaj je poročilo osredotočeno samo na onesnaženost zraka, ekstremne temperature in hrup?

Vpliv ekstremnih temperatur na življenje ljudi je jasno viden, saj smo v zadnjih desetletjih priča mrazu in ekstremni vročini. Kljub občutnemu izboljšanju kakovosti zraka v Evropi onesnaženost zraka še vedno predstavlja veliko nevarnost za zdravje Evropejcev. V medijih lahko večkrat zasledimo naslove o ravneh onesnaženosti zraka, ki na različnih lokacijah po svetu presegajo najvišje dovoljene vrednosti. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) tudi ocenjuje, da je eden od petih Evropejcev izpostavljen ravnem cestnega hrupa, ki morda že vplivajo na njegovo dobro počutje. Na podlagi tega smo se osredotočili na tiste nevarnosti, ki najbolj vplivajo na zdravje ljudi. Prav o teh nevarnostih pa imamo na voljo največ podatkov in zelo dobro zbirko znanja.

Kaj to poročilo pomeni za agencijo EEA? Kako ga bo uporabila?

Takšno analizo o povezavi med okoljskimi in socialno‑ekonomskimi podatki smo v agenciji opravili prvič. Lahko je izhodišče za nadaljnje ocene, upamo pa, da bo prispevala k našemu prihajajočemu poročilu „Stanje evropskega okolja 2020“. Pripravljamo tudi druga poročila, ki obravnavajo povezave med okoljem in zdravjem.

Kakšni so nadaljnji ukrepi EU na tem področju?

Evropska komisija in drugi deležniki so z naklonjenostjo sprejeli vprašanja, na katera smo opozorili v našem poročilu. Dejansko so številni akterji EU že prepoznali povezave med socialno‑ekonomskimi in okoljskimi težavami ter si prizadevajo, da bi jih skupaj učinkoviteje obravnavali in tako izboljšali dobro počutje Evropejcev. Povezava med okoljskimi in socialnimi vprašanji je pomembna, kar so pokazali nedavni protesti v Franciji in stavke študentov proti podnebnim spremembam po Evropi. EU obravnava socialne in ekonomske neenakosti z različnimi programi, na primer z regionalnimi in kohezijskimi politikami. Tovrstna prizadevanja EU dopolnjujejo druge ukrepe, sprejete na nacionalni in lokalni ravni.

Aleksandra Kazmierczak

Intervju, objavljen v glasilu agencije EEA, št. izdaje 01/2019, marec 2019

Temporal coverage

Akcije dokumenta
Članki
Menu
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas