Potrebnih več ukrepov za zaščito najranljivejših državljanov Evrope pred onesnaženostjo zraka, hrupom in ekstremnimi temperaturami

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 04.02.2019 Zadnja sprememba 08.02.2019
5 min read
Sprejeti je treba ciljno naravnane ukrepe za boljšo zaščito revnih, starejših in otrok pred okoljskimi nevarnostmi, kot so onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in ekstremne temperature, zlasti v regijah vzhodne in južne Evrope. Evropska agencija za okolje (EEA) v danes objavljenem poročilu opozarja, daso kljub splošnemu izboljšanju kakovosti okolja v Evropi najranljivejši državljani Evrope še naprej nesorazmerno izpostavljeni tem nevarnostim.

 Image © Elena Georgiou, My City /EEA

Kljub znatnemu uspehu, ki so ga evropske politike z leti dosegle na področju izboljšanja kakovosti življenja in zaščite okolja, se zavedamo, da bi bilo v EU mogoče storiti več, da bi lahko bili vsi Evropejci, ne glede na starost, prihodek ali izobrazbo, bolje zaščiteni pred okoljskimi nevarnostmi, s katerimi se soočamo

Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA

Poročilo agencije EEA „Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe“ (Neenakomerna izpostavljenost in neenaki vplivi: socialna ranljivost na onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in ekstremne temperature v Evropi) opozarja na tesno povezavo med socialnimi in okoljskimi težavami v Evropi. Razlike v stopnjah dohodka, brezposelnosti in izobrazbe v Evropi velikokrat sovpadajo z okoljskimi nevarnostmi in posledicami, ki jih imajo te na zdravje ljudi.

Medtem ko je na podlagi politike in zakonodaje EU v zadnjih desetletjih prišlo do znatnega izboljšanja življenjskih pogojev, tako z ekonomskega vidika kot z vidika kakovosti okolja, pa razlike med regijami še vedno ostajajo. V poročilu je poudarjeno, da sta za uspešno reševanje vprašanj v zvezi z okoljsko pravičnostjo potrebna boljša uskladitev socialne in okoljske politike ter izboljšano ukrepanje na lokalni ravni.

„Evropska komisija stalno poudarja, da smo v zvezi z okoljskimi vprašanji Evropa, ki ščiti. To načelo je mogoče najbolje preskusiti tako, da preverimo, kako ščitimo ranljive, šibke in nemočne prebivalce Evrope. Evropsko agencijo za okolje je treba pohvaliti za to poročilo, v katerem raziskuje, kako so revni, starejši in zelo mladi najbolj izpostavljeni slabi kakovosti zraka, prekomernemu hrupu in ekstremnim temperaturam. Poročilo tvori podlago za naša prizadevanja pri zagotavljanju, da smo Evropa, ki ščiti vse,“ pravi Karmenu Vella, evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo.

„Kljub znatnemu uspehu, ki so ga evropske politike z leti dosegle na področju izboljšanja kakovosti življenja in zaščite okolja, se zavedamo, da bi bilo v EU mogoče storiti več, da bi lahko bili vsi Evropejci, ne glede na starost, prihodek ali izobrazbo, bolje zaščiteni pred okoljskimi nevarnostmi, s katerimi se soočamo“, je dejal Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA.

Exposure to PM2.5 mapped against GDP per capita, 2013-2014

Note: Exposure is expressed as population-weighted concentrations; mapped for NUTS 3 regions. 
Source: Based on ETC/ACM (2018a).

 

Annual number of cooling degree days (CDDs; 1990-2016 average) mapped against long-term unemployment (left) and proportion of people 75 years old or older (right), 2013-2014

Note: Number of cooling degree days per year is the 1990-2015 average. The long-term unemployment rate and the percentage of people 75 years old or older are classified using quantiles, i.e. five equal intervals. Mapped for NUTS 2 regions. 
Source: EEA based on the E-OBS dataset (updated from Haylock et al., 2008) and Eurostat.

Ključne ugotovitve

Onesnaženost zraka in obremenitev s hrupom

  • Vzhodnoevropske regije (vključno s Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo) in regije v južni Evropi (vključno s Španijo, Portugalsko, Italijo in Grčijo), kjer imajo prebivalci nižje dohodke in nižjo izobrazbo, stopnja brezposelnosti pa je višja od evropskega povprečja, so bili prebivalci bolj izpostavljene onesnaževalom zraka, vključno z delci (PM) in prizemnim ozonom (O3),
  • v bogatejših regijah, vključno z velikimi mesti, so bile ravni dušikovega dioksida (NO2) v povprečju višje, zlasti zaradi večje koncentracije cestnega prometa in gospodarskih dejavnosti. V teh regijah so revnejše skupnosti izpostavljene višjim lokalnim ravnem NO2,
  • izpostavljenost hrupu je bolj krajevno omejena kot izpostavljenost onesnaženosti zraka, ravni v okolju pa se na kratkih razdaljah močno razlikujejo. Analiza je razkrila okvirno povezavo med ravnmi hrupa v mestih in nižjimi prihodki gospodinjstev, kar kaže, da so ravni hrupa v mestih z revnejšim prebivalstvom višje.

Ekstremne temperature

  • Regije južne in jugovzhodne Evrope so bolj izpostavljene višjim temperaturam. Za mnoge regije Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Italije, Portugalske in Španije so značilni tudi nizki prihodki in stopnje izobrazbe, višje ravni brezposelnosti in večje število starejšega prebivalstva. Ti socialno-demografski dejavniki lahko zmanjšajo sposobnost posameznikov, da se primerno odzivajo na vročino, to pa lahko povzroči negativne zdravstvene rezultate,
  • v nekaterih delih Evrope večje število ljudi svojih domov ne more ustrezno ogrevati zaradi slabe kakovosti stanovanj in cene energije, zato še naprej prihaja do bolezni in smrtnih primerov, povezanih z izpostavljenostjo nizkim temperaturam.

Kakšni ukrepi se sprejemajo za odpravo teh težav?

Evropska unija (EU) kot celota je v preteklih desetletjih dosegla znaten napredek pri zmanjševanju onesnaženosti zraka, države članice pa so izvedle različne politike EU za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam. Regionalne politike EU so se izkazale kot učinkovite pri spopadanju s socialnimi in ekonomskimi neenakostmi. Številne regionalne in mestne oblasti proaktivno zmanjšujejo vpliv okoljskih nevarnosti na najranljivejše člane družbe:

  • boljše prostorsko načrtovanje in upravljanje cestnega prometa, kot je uvedba območij z nizkimi emisijami v mestnih središčih, pomagata zmanjšati izpostavljenost onesnaženosti zraka in hrupu na območjih, kjer živijo socialno ranljive skupine;
  • prepoved nekaterih domačih goriv za ogrevanje, na primer premoga, prav tako pripomore k izboljšanju kakovosti zraka na območjih z nizkimi prihodki. Vendar pa je treba temu dodati subvencije za prehod na čistejše možnosti ogrevanja za gospodinjstva z nižjimi prihodki,
  • primeri ukrepov za zaščito otrok pred hrupom, ki ga povzroča zračni  in cestni promet, vključujejo zagotavljanje protihrupnih pregrad in konstrukcij za zaščito na zunanjih igriščih,
  • številni nacionalni in lokalni organi so vzpostavili akcijske načrte za izboljšanje ukrepanja v kriznih razmerah, da bi starejšim in drugim ranljivim skupinam pomagali v času vročinskih valov ali med hladnimi obdobji. Temu se pogosto pridružijo pobude skupnosti ali prostovoljcev,
  • prilagajanje podnebnim spremembam pomaga pri pripravah na vedno pogostejše in ekstremne vročinske valove. K ohlajanju mestnih središč še posebej prispeva več zelenih površin, hkrati pa zelene površine prebivalcem mest prinašajo mnoge prednosti za zdravje in kakovost življenja.

Ozadje ocene

Onesnaženje in druge okoljske nevarnosti ogrožajo zdravje vseh, vendar pa imajo na nekatere ljudi večji vpliv zaradi njihove starosti ali zdravstvenega stanja. Zmožnost posameznikov, da se tem nevarnostim izognejo ali jih obvladujejo, je odvisna tudi od njihovega prihodka, zaposlitvenega statusa ali stopnje izobrazbe. Poročilo agencije EEA ocenjuje povezave med socialnimi in demografskimi neenakostmi ter izpostavljenostjo onesnaženosti zraka, hrupu in ekstremnim temperaturam. Ti so v Evropi prisotni v različnih obsegih.

Temporal coverage

Akcije dokumenta
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100