naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Solidarnost je ključnega pomena za okrevanje po pandemiji covida-19 ter boljšo in trajnostno prihodnost

Spremeni jezik
Article Objavljeno 09.02.2022 Zadnja sprememba 22.03.2022
4 min read
Photo: © Zvonimir Zvonar, Climate Change PIX /EEA
Leto 2021 so zaznamovali učinki pandemije covida-19 in podnebnih sprememb. Zaradi višjih cen energentov in zdravstvene krize bo za okrevanje Evrope v letu 2022 treba sprejeti težke odločitve. Zavlačevanje z ukrepi in premalo ambiciozno zastavljeni cilji lahko dolgoročno povzročijo višje družbene in gospodarske stroške. Odpravljanje družbenih neenakosti pri prehodu na bolj trajnostno gospodarstvo je ključnega pomena za boljšo prihodnost za vse nas.

Ne glede na to, kako težke bodo naše odločitve v letu 2022, je treba ohraniti pogum pri uresničevanju ciljev na področju trajnostnosti, določenih v evropskem zelenem dogovoru in opredeljenih v zakonodajnih svežnjih, kot je denimo sveženj „Pripravljeni na 55“. Ključnega pomena pri tem je družbena solidarnost. Evropa je že vzpostavila nekatere mehanizme financiranja za pomoč prizadetim. Okrepiti moramo to družbeno komponento naših prizadevanj in odpraviti družbene neenakosti, ki jih lahko povzroči gospodarski prehod.

Ob izteku leta 2021 v naših vsakodnevnih pogovorih še vedno prevladujejo teme okoli covida-19, širjenja njegove najnovejše različice omicron, poživitvenih odmerkov, učinkovitosti cepiv ter novih ukrepov in omejitev gibanja. Pandemija in njene posledice so prizadele vse nas. Število umrlih se meri v milijonih. Z vsakim novim valom se bojimo, da ne bomo mogli zagotoviti zdravstvene oskrbe tistim, ki jo nujno potrebujejo. Tveganja ter človeški in družbeni stroški so realni.

Evropo so v letu 2021 zaznamovale tudi katastrofalne poplave v številnih državah in gozdni požari na jugu. Žal to ni presenetljivo. Raziskave, vključno z najnovejšim poročilom o podnebnih nevarnostih, kažejo, da so ti ekstremni pojavi zaradi podnebnih sprememb čedalje pogostejši in hujši. Ti dogodki vplivajo na naše zdravje in dobro počutje, hkrati pa zmanjšujejo odpornost narave. Jasno je, da se bomo morali prilagoditi in storiti vse, kar je v naši moči, da bi čim bolj zmanjšali dvig povprečnih svetovnih temperatur. Vsaka decimalka stopinje Celzija šteje. To se je odražalo na letošnji konferenci pogodbenic o podnebnih spremembah v Glasgowu, na kateri so bila dokončana pravila Pariškega sporazuma, ohranjeni pariški cilji in sprejeta ugotovitev, da še imamo možnost omejiti globalno segrevanje na 1,5 °C.

Ambiciozna evropska politika v vzponu

Vendar leto 2021 ni bilo zaznamovano samo s pandemijo in ekstremnimi vremenskimi dogodki. V Evropi je bilo vloženih veliko političnih pobud za uresničitev vizije iz evropskega zelenega dogovora, vključno z akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje, novo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam, strategijo za gozdove in nedavno strategijo za tla.

Eden najpomembnejših političnih dosežkov v tem letu je bilo sprejetje evropskega podnebnega predpisa, tj. pravno zavezujoče zaveze Evropske unije, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in postala odporna na podnebne spremembe ter do leta 2030 zmanjšala svoje neto emisije toplogrednih plinov na vsaj 55 % pod ravnijo iz leta 1990, kar je mejnik na poti k podnebni nevtralnosti. Evropska komisija je za dosego cilja 55-odstotnega zmanjšanja emisij predlagala številne pobude, znane kot sveženj „Pripravljeni na 55“.

Ta sveženj zajema sklop medsebojno povezanih predlogov o oblikovanju cen, ciljih, standardih in podpornih ukrepih za izvedbo potrebnih sprememb. Preobrazba evropskega gospodarstva ali družbe za doseganje podnebne nevtralnosti se nikoli ni štela za preprosto nalogo. Pandemija in proces okrevanja po njej pa jo lahko še otežita.

Kot je razvidno iz najnovejšega poročila Trendi in projekcije, cilj, doseči 55-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030, ni povsem nerealističen. Z dodatnimi prizadevanji in politikami lahko Evropa uresniči, kar si je zadala. Naše novo spletišče Podnebje in energija v EU vsebuje podrobne informacije o napredku držav članic EU pri doseganju njihovih ciljev za leto 2030.

Težke izbire: rešitev je v družbeni solidarnosti

Še vedno se spopadamo z gospodarskimi posledicami krize zaradi pandemije covida-19. Nenadna zaustavitev številnih gospodarskih dejavnosti zaradi ukrepov omejitve gibanja, razglašenih zaradi zajezitve širjenja covida-19, je povečala brezposelnost ali podzaposlenost, zmanjšala BDP in obremenila javna sredstva. Po začetnem krčenju se sedaj soočamo z nepričakovano visoko rastjo, hkrati pa nas pestijo motnje dobave v svetovni trgovini.

Medtem so cene energentov pred zimskimi meseci poskočile. Zlasti cene plina so dosegle rekordno raven – ponekod znašajo tudi do desetkrat več kot pred enim letom. Številne evropske države so odvisne od zemeljskega plina in številna gospodinjstva se soočajo z višjimi cenami tega energenta. To bi lahko privedlo do povečanja porabe goriv, ki bolj onesnažujejo okolje, kot je denimo premog, ali preprosto do energetske revščine. V času, ko zmanjšana gospodarska dejavnost pomeni nižje davčne prihodke in ko se spopadamo z večjo porabo javnih sredstev zaradi večjih odhodkov na področju zdravstvenega varstva in naraščajoče brezposelnosti, ki dodatno obremenjujejo javne finance, takšne politične odločitve nikoli niso enostavne.

Ali naj vpričo vseh teh težav zmanjšamo svoje ambicije oziroma upočasnimo ukrepe? Nikakor.

Z zapoznelim ukrepanjem ali neukrepanjem izzivi, s katerimi se soočamo, ne bodo odpravljeni. Nasprotno, vsaka zamuda bi lahko dolgoročno povzročila višje družbene in zdravstvene stroške. Vsak napredek pri podnebnih in okoljskih prizadevanjih pa lahko prinese konkretne koristi. Čistejši zrak je na primer pomagal rešiti več sto tisoč življenj v Evropi. Uresničitev strožjih smernic Svetovne zdravstvene organizacije bi nam lahko v letu 2019 pomagala preprečiti 170 000 prezgodnjih smrti. Podobno lahko s sprejetjem podnebnih ukrepov hkrati ublažimo družbene stroške in pomagamo najbolj prizadetim.

Ne glede na to, kako težke bodo naše odločitve v letu 2022, bi morali biti dovolj pogumni pri uresničevanju ciljev za dosego trajnostnosti, določenih v evropskem zelenem dogovoru in podrobneje opredeljenih v zakonodajnih svežnjih, kot je sveženj „Pripravljeni na 55“.

Ključnega pomena pri tem je družbena solidarnost. Evropa je že vzpostavila nekatere mehanizme financiranja za pomoč prizadetim. Okrepiti moramo to družbeno komponento naših prizadevanj in odpraviti družbene neenakosti, ki jih lahko povzroči gospodarski prehod. Verjamem, da lahko skupaj zgradimo boljšo prihodnost za vse nas.

Zato v naslednjih dvanajstih mesecih okrepimo svoje ambicije, da bo leto 2022 v zgodovini zapisano kot leto solidarnosti, poguma in upanja.

 

Hans Bruyninckx

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje

Uvodnik, objavljen v glasilu EEA, decembra 2021.

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

shranjeno pod:
shranjeno pod: fit for 55 package
Akcije dokumenta