Raba zemljišč

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 24.07.2017
Evropa je ena izmed najintenzivneje izrabljanih celin na svetu, z največjim deležem rabe zemljišč (do 80 %) za bivališča, proizvodne sisteme (vključno s kmetijstvom in gozdarstvom) in infrastrukturo. Pogosto se pojavljajo nasprotujoče si zahteve glede rabe zemljišč, pri katerih so potrebne odločitve, ki zahtevajo težke kompromise. V Evropi na rabo zemljišč vpliva več pomembnih dejavnikov: vse večje povpraševanje po življenjskem prostoru na osebo ter povezanost med gospodarsko dejavnostjo, povečano mobilnostjo in rastjo prometne infrastrukture navadno vodi v infrastrukturno zasedenost zemljišč. Zemljišča so omejen vir: njihova raba je eden glavnih razlogov za okoljske spremembe ter močno vpliva na kakovost življenja in ekosisteme in tudi na upravljanje infrastrukture.

Evropa je mozaik krajin, ki odražajo postopne spremembe, ki so se zaradi rabe zemljišč zgodile v preteklosti. Tudi danes se krajina in okolje še naprej spreminjata, spremembe pa povzročajo velike in pogosto nepopravljive posledice, povezane z rabo zemljišč. Neskladnost med potrebo družbe po virih in prostoru na eni strani, ter zmožnostjo zemljišča na drugi, da zadosti tem potrebam, skoraj povsod povzroča napetosti. Dejanski položaj pa vodi k pretirani rabi krajin, ekosistemov in okolij ter njihovemu čedalje hitrejšemu propadanju. Vidik dolgoročnega upravljanja je zato nujno potreben.

Politike EU

Načrtovanje in upravljanje rabe zemljišč sta bistvena za boljšo uskladitev rabe zemljišč z okoljskimi vprašanji. To je izziv, ki vključuje različne politične ravni in različne sektorje. Spremljanje in blaženje negativnih okoljskih posledic rabe zemljišč ter hkrati ohranjanje proizvodnje bistvenih virov so pomembne prednostne naloge oblikovalcev politik po svetu.

Odločitve o načrtovanju in upravljanju rabe zemljišč se navadno sprejemajo na lokalni ali regionalni ravni. Vendar ima Evropska komisija vlogo pri zagotavljanju, da države članice upoštevajo okoljska vprašanja v svojih načrtih za razvoj rabe zemljišč in izvajajo celostno upravljanje zemljišč.

Evropska gospodarstva so odvisna od naravnih virov, vključno s surovinami in prostorom (zemljišči). Načrt za Evropo, gospodarno z viri, označuje vprašanje rabe zemljišč in upravljanja rabe zemljišč kot ključnega elementa pri odpravi netrajnostnih trendov uporabe naravnih virov. Politike EU o prilagajanju podnebnim spremembam so neposredno pomembne za sedanje in prihodnje prakse rabe zemljišč in gospodarske sektorje, ki so od njih odvisni. Raba zemljišč je prav tako pomemben vidik na mnogih drugih področjih politik, kot so ozemeljska kohezija, urbanistično načrtovanje, kmetijstvo, promet in varstvo narave.

Dejavnosti agencije EEA

Dejavnosti agencije EEA so osredotočene predvsem na evropsko krajino in ocene prostorskih sprememb z uporabo orodij za evidentiranje zemljišč in ekosistemov ter analize geografskega informacijskega sistema. Agencija EEA je poleg tega dobila nalogo, da razvije okoljski podatkovni center za rabo zemljišč kot prispevek k skupnemu okoljskemu informacijskemu sistemu za Evropo (SEIS).

Glavni vir podatkov agencije EEA je podatkovni niz o prekritju tal Corine, ki je bil pripravljen za leta 1990, 2000 in 2006. Temelji na vzpostavljenem sodelovanju z državami članicami EEA ter sistemu globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES). V pripravi so tudi dodatni podatkovni nizi GMES, kot so izbrane tematske plasti visokih resolucij in Urban Atlas, ki bodo dopolnjevali podatkovni niz o prekritju tal Corine.

Agencija EEA v sodelovanju z Evropskim tematskim centrom za prostorske informacije in analize (ETC-SIA) razvija vseevropske referenčne sisteme za prostorske analize: aplikaciji Evropski sistem povodij in porečij (ECRINS) ter Evidenca zemljišč in ekosistemov (LEAC) prispevata k tematski analizi (npr. razdrobljenost pokrajin) in ustreznimi kazalniki.

Pričakovanja

Številne okoljske in regionalne politike, npr. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ali Tematska strategija EU za varstvo tal, temeljijo na zanesljivih informacijah o rabi zemljišč, ki se uporabljajo kot osnovna referenčna podlaga. Storitev spremljanja zemljišč GMES je del uvodnih dejavnosti za obdobje med letoma 2011 in 2013, ki so namenjene posodobitvi in izboljšanju spremljanja pokritosti celinskih zemljišč, ter podrobneje preučuje lokalne procese pokritosti zemljišč.  Za ocenjevanje prihodnjih trendov je bilo pripravljeno orodje Analiza okoljskih možnosti razvoja rabe zemljišč v Evropi (PRELUDE): interaktivno orodje, ki predstavlja niz petih različnih scenarijev rabe zemljišč za Evropo.

Povezana vsebina

Novice in članki

Povezani kazalci

Land take Land take Land take as a result of the expansion of residential areas and construction sites is the main cause of the increase in urban land coverage in Europe. Agricultural zones and, to a lesser extent, forests and semi-natural and natural areas are disappearing in favour of the development of artificial surfaces. This affects biodiversity since it decreases habitats and fragments the landscapes that support and connect them. Between 2006 and 2012, the annual land take in the European countries (EEA-39) assessed in the 2012 Corine land cover (CLC) project was approximately 107 000 ha/year. The figure for the 2000-2006 period was approximately 118 000 ha/year. In the 28 countries 1 covered by all three CLC assessment periods (1990-2000, 2000-2006 and 2006-2012), annual land take decreased by 10.5 % between 2000 and 2006, and by 13.5 % between 2006 and 2012. In absolute values, the annual land take in these 28 countries was 114 000 ha/year (1990-2000), 102 000 ha/year (2000-2006) and 98 500 ha/year (2006-2012). Between 2000 and 2006, more arable land and permanent crops were taken by artificial development than between 1990 and 2000, while fewer pastures and less mosaic farmland were taken over the same period. In fact, between 2006 and 2012, the types of land most taken for artificial development were arable land and permanent crops, followed by pastures and mixed agricultural areas.   1 The 28 countries covered by all three CLC assessment periods are AT, BE, BG, CZ, DE, DK, ES, EE, FR, GR, HR, HU, IE, IT, LT, LU, LV, ME, MT, NL, PL, PT, RO, RS, SI, SK, TR and UK.

Glej tudi

Geographic coverage

Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100