Brez zdravih zemljišč in tal ne moremo živeti. Na njih pridelamo večino svoje hrane in gradimo svoje domove. Za vse živalske in rastlinske vrste, živeče na kopnem ali v vodi, so zemljišča ključnega pomena. Tla, ki so bistven del zemljišč, so zelo kompleksen in pogosto podcenjen medij, ki je poln življenja. Žal naš trenutni način rabe zemljišč in tal v Evropi in svetu ni trajnosten. To pomembno vpliva na življenje na kopnem.
Raba zemljišč
Objavljeno: 18.12.2019
Brskanje kataloga
Filtered by
Tla vsebujejo znatne količine ogljika in dušika, ki se lahko sprostijo v ozračje glede na to, kako uporabljamo zemljišče. Poseki gozdov, pogozdovanja ali taljenje permafrosta lahko porušijo ravnotežje izpustov in ponorov toplogrednih plinov in ga prevesijo v eno ali drugo smer. Podnebne spremembe lahko tudi bistveno spremenijo možnosti, kaj in kje lahko kmetje pridelujejo.
Pokrovnost tal v Evropi je od leta 2000 dalje razmeroma stabilna, pri čemer približno 25 % tal pokrivajo njivska zemljišča in trajni nasadi, 17 % pašniki in 34 % gozdovi. Vendar se urbane površine in betonska infrastruktura še naprej širijo, zaradi česar se skupna kmetijska površina dejansko zmanjšuje. Čeprav pozidane površine pokrivajo manj kot 5 % širšega ozemlja partnerskih držav EEA, je območje, ki je bilo pozidano (z betonom ali asfaltom) med letoma 2000 in 2018, razmeroma veliko. Dobra novica je, da se je hitrost pozidave zemljišč v zadnjih letih upočasnila.
Brez zdravih zemljišč in tal ne moremo živeti. Na njih pridelamo večino svoje hrane in gradimo svoje domove. Za vse živalske in rastlinske vrste, živeče na kopnem ali v vodi, so zemljišča ključnega pomena. Tla, ki so bistven del zemljišč, so zelo kompleksen in pogosto podcenjen medij, ki je poln življenja. Žal naš trenutni način rabe zemljišč in tal v Evropi in svetu ni trajnosten. To pomembno vpliva na življenje na kopnem.
Program Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje, znan tudi kot „Evropske oči na Zemljo“ ali Copernicus, je korenito spremenil naš način razumevanja in načrtovanja bolj trajnostne rabe naših dragocenih virov - zemljišč in tal . Copernicus s pomočjo monitoringa zemljišč zagotavlja podrobne in aktualne informacije, ki se uporabljajo kot podlaga za sprejemanje odločitev na številnih področjih, od urbanističnega načrtovanja, načrtovanja prometnih poti in zelenih površin do natančnega kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi.
Kdo je lastnik zemljišča in njegovih virov? Kdo odloča o tem, kako se lahko uporabijo? V nekaterih primerih so zemljišča zasebna lastnina, ki jo lahko kupijo in prodajo ter uporabljajo izključno njeni lastniki. Njihovo uporabo pogosto urejajo nacionalni ali lokalni predpisi, na primer v zvezi z ohranjanjem gozdnih površin. V drugih primerih so nekatera območja določena samo za javno uporabo. Vendar zemljišče ni samo prostor ali ozemlje. Če vsi uporabljamo zemljišča in se zanašamo na njihove vire, je za trajnostno gospodarjenje z njimi potrebno sodelovanje lastnikov, regulatorjev in uporabnikov na lokalni in svetovni ravni.