Okoljske teme

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 02.12.2016
Poiščite vse izdelke in informacije agencije EEA z brskanjem po okoljskih temah.

Kaj se dogaja?
Okoljska vprašanja

Zakaj se dogaja?
Sektorji in dejavnosti

Okolje v različnih regijah in na posebnih območjih

Po okoljskih vprašanjih in sektorjih

   Themes start image

Povezana vsebina

Glej tudi

Raba zemljišč Raba zemljišč Evropa je ena izmed najintenzivneje izrabljanih celin na svetu, z največjim deležem rabe zemljišč za bivališča, proizvodne sisteme (vključno s kmetijstvom in gozdarstvom) in infrastrukturo. Zemljišča so omejen vir: njihova raba je eden glavnih razlogov za okoljske spremembe ter močno vpliva na kakovost življenja in ekosisteme in tudi na upravljanje infrastrukture.
Industrija Industrija Okoljska učinkovitost evropske industrije se je v zadnjih desetletjih izboljšala. Do sprememb je prišlo iz več razlogov: strožja okoljska zakonodaja, izboljšanje energetske učinkovitosti, splošna težnja evropske industrije, da opušča določene težke vrste proizvodnje, ki so bolj onesnaževale okolje, in sodelovanje podjetij v prostovoljnih programih za zmanjšanje negativnih učinkov na okolje.
Energetika Energetika Energija je bistvena za ustvarjanje industrijske, trgovinske in družbene blaginje, posameznikom pa zagotavlja tudi udobje in mobilnost. Toda njena proizvodnja in poraba okolje močno obremenjujeta s toplogrednimi plini, izpusti onesnaževal zraka, rabo zemljišč, nastajanjem odpadkov in razlitji nafte. Te obremenitve prispevajo k podnebnim spremembam, škodijo naravnim ekosistemom in kulturni krajini ter škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.
Urbano okolje Urbano okolje Evropa je unija mest; približno 75 % prebivalcev EU si je za kraj bivanja izbralo urbana območja. Vendar se vplivi urbanizacije širijo prek meja mest. Evropejci so prevzeli urbani življenjski slog in uporabljajo mestne dobrine, kot so kulturne, izobraževalne in zdravstvene storitve. Čeprav mesta predstavljajo motor evropskega gospodarstva in ustvarjajo evropsko blaginjo, so pri zadovoljevanju potreb po virih, kot so energija, voda, hrana, odlaganje odpadkov in izpust emisij, močno odvisna od zunajmestnih regij.
Učinkovita raba virov in odpadki Učinkovita raba virov in odpadki Globalne okoljske težave, s katerimi se srečujemo danes, so večinoma posledica človekovega čezmernega izkoriščanja naravnih virov, vključno s (fosilnimi) gorivi, minerali, vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo. Vse bolj jasno je, da je prevladujoči evropski model gospodarskega razvoja, ki temelji na veliki rabi virov, nastajanju odpadkov in onesnaževanju, dolgoročno nevzdržen. Evropska unija (EU) je danes močno odvisna od uvoza, za izpolnitev našega povpraševanja po virih pa bi potrebovali površino, dvakrat večjo kot je celotna EU. Številni viri se uporabljajo le kratkotrajno ali so za gospodarstvo izgubljeni, ker se odložijo na odlagališča ali ker se pri recikliranju zmanjša njihova kakovost (angl. downcycling).
Vode in morsko okolje Vode in morsko okolje Voda je bistvena za življenje na našem planetu, vključno z ekosistemi, družbo in gospodarstvom. Morski in sladkovodni ekosistemi imajo številne ključne naloge, kot so: filtriranje, razredčevanje in skladiščenje vode, preprečevanje poplav, ohranjanje podnebnega ravnovesja na lokalni in globalni ravni, ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Obale in morja Obale in morja Človekove dejavnosti povzročajo v obalnih in morskih ekosistemih okoljske spremembe brez primere. Pritiski ribištva, onesnaževanje s kopenskimi in morskimi viri onesnaževanja, urbanizacija, izguba in slabšanje stanja dragocenih habitatov ter invazije tujerodnih vrst se večajo po vsem svetu. Podnebne spremembe bodo vse te vplive verjetno še poslabšale.
Onesnaževanje zraka Onesnaževanje zraka Onesnaževanje zraka škoduje zdravju ljudi in okolju. V zadnjih desetletjih so se emisije mnogih onesnaževal zraka močno zmanjšale, zaradi česar se je kakovost zraka v regiji izboljšala. Kljub temu so koncentracije onesnaževal še vedno zelo visoke, težava kakovosti zraka pa ostaja. Pomemben delež evropskega prebivalstva živi na območjih, zlasti v mestih, kjer so standardi kakovosti zraka znižani in ozon, dušikov dioksid, predvsem pa trdni delci (PM) resno ogrožajo zdravje.
Hrup Hrup Okoljski hrup vpliva na velik del Evropejcev. Javnost ga dojema kot eno izmed glavnim okoljskih težav. Vplivi hrupa na ljudi so lahko fiziološki in psihološki, saj posega v osnovne dejavnosti, kot so spanje, počitek, študij in komunikacija. Čeprav so ti vplivi na zdravje ljudi znani že dolgo, pa novejše raziskave kažejo, da nastanejo pri nižjih stopnjah hrupa, kot se je domnevalo prej.
Tla Tla Tla omogočajo 90 % celotne proizvodnje hrane, krme, vlaken in goriv ter zagotavljajo surovine za številne dejavnosti, od vrtnarstva do gradbenega sektorja. So bistvenega pomena za zdravje ekosistemov, saj čistijo in regulirajo vodo, so gonilo kroženja hranilnih snovi, kot zbiralnik genov in vrst pa podpirajo biotsko raznovrstnost. Kot svetovni ponor ogljika imajo tla pomembno vlogo pri možni upočasnitvi podnebnih sprememb in njihovih učinkov. Ker poleg tega ohranjajo tudi sledi naše preteklosti, so pomembna sestavina naše kulturne dediščine.
Kemikalije Kemikalije Človeška bistroumnost je ustvarila več kot 100 000 novih kemikalij – snovi, ki doslej niso bile del zemeljskega okolja.
Poraba v gospodinjstvih Poraba v gospodinjstvih Pri razumevanju potrošniških vzorcev gospodinjstev gre za razumevanje človeškega vedenja. Današnji potrošniški vzorci v Evropi se zelo razlikujejo od tistih izpred 50 let. Med pomembne dejavnike, ki poganjajo našo potrošnjo, sodijo večji prihodki, globalizacija gospodarstva, tehnološki preboji (kot so internet in mobilni telefoni), zmanjševanje velikosti gospodinjstev, starajoče se prebivalstvo ter navade in kulture.
Okoljski scenariji Okoljski scenariji Težave, kot so podnebne spremembe, zmanjšanje biotske raznovrstnosti in raba naravnih virov, imajo dolgoročne posledice, ki zahtevajo dolgoročne politične rešitve. Za sprejemanje ozaveščenih strateških odločitev je treba predvideti, kaj nas čaka v prihodnosti, ter razumeti sedanji, nastajajoči in skriti razvoj dogodkov. Če želimo resno obravnavati trajnost Evrope, moramo preseči pogled na dva zakonodajna cikla in storiti še več. Vendar pa dolgoročni pogled zahteva širšo perspektivo: ključni izzivi, s katerimi se srečuje Evropa, se lahko sčasoma bistveno spremenijo. Okoljski scenariji, napovedi in druge vrste projekcijskih študij nam pomagajo obravnavati prekinitve in negotovosti prihodnjega razvoja dogodkov ter oblikovati politike, ki se lahko zoperstavijo času.
Turizem Turizem Turizem je zelo donosna panoga. Je ena izmed največjih panog svetovne industrije in v številnih regijah edini pomemben vir naložb in zaposlovanja. Čeprav nima enake „težke“ podobe kot predelovalna industrija, pa nikakor ni neškodljiv za okolje, saj povzroča znatne stopnje onesnaževanja in porabi bistvene količine naravnih virov. Evropa je najbolj priljubljena turistična destinacija na svetu, zaradi česar se srečuje z bistvenimi izzivi, kako svojo turistično industrijo narediti za okolje prijaznejšo. Ene izmed največjih koristi od bolj trajnostne turistične industrije bo imela sama industrija – manj ljudi bo hotelo obiskati regijo, v kateri je množični turizem uničil pokrajino in onesnažil plaže.
Prebivalstvo in gospodarstvo Prebivalstvo in gospodarstvo Preveč poenostavljeno bi bilo enačiti naraščajoče število prebivalstva z okoljsko škodo. Realnost je nekoliko bolj zapletena, kot bo pokazalo gradivo v tem oddelku.
Posebne regije Posebne regije Nekatere evropske regije, kot so Arktika, Sredozemlje in Baltik, se spopadajo z okoljskimi težavami, ki so običajne znotraj regije, vendar so precej manj znane zunaj njenih meja. Podobno se nekatere krajine, kot so gorska območja in morja, spopadajo s skupnimi težavami po vsej Evropi. Ta oddelek zato združuje poročila o okoljskih vprašanjih – težavah, pobudah, rešitvah in podobnem – v zvezi s posebnimi regijami in vrstami okolja.
Naravni viri Naravni viri Zemeljski naravni viri so ključni za preživetje in razvoj prebivalstva. Nekateri izmed teh virov, kot so minerali, vrste in habitati, so omejeni – ko se izčrpajo ali uničijo, so izgubljeni za vedno. Drugi, kot so zrak, voda in les, so obnovljivi – čeprav se običajno zanašamo na naravne sisteme Zemlje, da omogočijo njihovo vnovično rast, jih za nas obnovijo in prečistijo. Čeprav se številni učinki čezmernega izkoriščanja občutijo lokalno, pa je njihovo upravljanje zaradi naraščajoče medsebojne odvisnosti držav in mednarodne trgovine z naravnimi viri vprašanje svetovnega pomena.
Kmetijstvo Kmetijstvo Glede na to, da kmetje upravljajo skoraj polovico površine EU, je kmetijski sektor glavni vir pritiskov na evropsko okolje. V zadnjih petdesetih letih je skupna kmetijska politika Evropske unije – ki porabi približno polovico proračuna EU – spodbudila sektor, naj postane vse intenzivnejši v skladu z naraščajočo globalizacijo svetovnega gospodarstva.
Ribištvo Ribištvo Evropska ribiška flota se spopada s kritično presežno zmogljivostjo. Prelov ima lahko resne posledice za celotno morsko okolje. Nekatere vrste tehnik ribolova z vlečnimi mrežami na primer škodujejo izjemno pomembnemu habitatu morskega dna. Na drugem koncu prehranjevalne verige bodo morske ptice, tjulnji, kiti in drugi morski sesalci ostali brez hrane.
Biotska raznovrstnost – ekosistemi Biotska raznovrstnost – ekosistemi Biotska raznovrstnost je naziv za različne ekosisteme (naravni kapital), vrste in rodove na svetu ali v določenem habitatu. Je ključnega pomena za človekovo blaginjo, saj zagotavlja storitve, ki podpirajo naša gospodarstva in družbe. Biotska raznovrstnost je tudi bistvena za ekosistemske storitve, tj. storitve, ki izvirajo iz narave, kot so opraševanje, uravnavanje podnebja, zaščita pred poplavami, rodovitnost tal ter proizvodnja hrane, goriva, vlaken in zdravil.
Ublažitev podnebnih sprememb Ublažitev podnebnih sprememb Podnebne spremembe se že dogajajo: temperature naraščajo, padavinski vzorci se spreminjajo, talijo se ledeniki in sneg, dviguje se gladina morja. Večina segrevanja ima najverjetneje vzrok v povečanju koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica emisij zaradi človeških dejavnosti. Če želimo ublažiti podnebne spremembe, moramo te emisije zmanjšati ali celo preprečiti.
Promet Promet Promet je odgovoren za približno tretjino celotne končne porabe energije v državah članicah agencije EEA in za več kot petino emisij toplogrednih plinov. Prav tako je odgovoren za velik del onesnaženosti zraka v mestih in obremenitve s hrupom. Promet poleg tega resno vpliva na krajino, saj razdeli naravna območja na majhne zaplate, kar ima resne posledice za živali in rastline.
Okolje in zdravje Okolje in zdravje Čisto okolje je bistveno za zdravje in blaginjo ljudi. Vendar pa so medsebojni odnosi med okoljem in zdravjem ljudi zelo zapleteni in jih je težko oceniti. Zato je posebno koristna uporaba načela previdnosti. Najbolj znani vplivi na zdravje so povezani z onesnaženostjo zunanjega zraka, slabo kakovostjo vode in nezadostno sanitacijo. Precej manj je znanega o vplivih, ki jih imajo na zdravje nevarne kemikalije. Hrup je nastajajoča okoljska in zdravstvena težava. Na zdravje ljudi lahko vplivajo tudi podnebne spremembe, izčrpanje stratosferskega ozona, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija zemljišč.
Politični instrumenti Politični instrumenti Politike imajo ključno vlogo pri opredeljevanju in izboljševanju stanja našega okolja. Evropske okoljske politike so se od prvega okoljskega akcijskega programa, ki je bil sprejet leta 1973, stalno razvijale. Od takrat je bilo sprejetih več sto pravnih aktov, ki obravnavajo okoljska vprašanja. Ocena okoljske politike pomaga pri ugotavljanju, katere politike delujejo in kako ter kakšen je lahko njihov prispevek k uresničevanju prizadevanj, povzetih v sloganu „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“.
Okoljska tehnologija Okoljska tehnologija Evropa je vodilna država na svetu na področju ekološko učinkovitih tehnologij. Ekološke industrije EU, ki zaposlujejo več kot dva milijona delavcev, predstavljajo približno tretjino svetovnega trga in se na leto povečajo za približno 5 %. Vendar pa še naprej obstajajo bistvene ovire za izkoriščanje teh priložnosti, zlasti za okolje škodljive subvencije in pomanjkanje finančnih spodbud za ekološke inovacije. Prehod v dobo trajnostnega gospodarstva z ničnimi emisijami na vsej celini je odvisen od kombinacije ukrepov, ki vključujejo vse segmente družbe: od vlad do raziskovalcev, podjetij in posameznih državljanov.

Permalinks

Geographic coverage

, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,
Akcije dokumenta

For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/themes/environmental-themes or scan the QR code.

PDF generated on 20.10.2017 04:02

Google QR
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100
Evropska agencija za okolje (EEA) je agencija Evropske unije.
Pravno obvestilo EU zastava
 

produkcija:
EEA Web Team

Creative Commons Attribution License CMS prijava Posodobitve programske opreme - zgodovina Koda za razvijalce Osvežite stran