naslednji
prejšnji
zadetki

Okoljske teme

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 03.07.2018
Poiščite vse izdelke in informacije agencije EEA z brskanjem po okoljskih temah.

Kaj se dogaja?
Okoljska vprašanja

Zakaj se dogaja?
Sektorji in dejavnosti

Okolje v različnih regijah in na posebnih območjih

Po okoljskih vprašanjih in sektorjih

   Themes start image

Povezana vsebina

Glej tudi

Promet Promet je odgovoren za približno tretjino celotne končne porabe energije v državah članicah agencije EEA in za več kot petino emisij toplogrednih plinov. Prav tako je odgovoren za velik del onesnaženosti zraka v mestih in obremenitve s hrupom. Promet poleg tega resno vpliva na krajino, saj razdeli naravna območja na majhne zaplate, kar ima resne posledice za živali in rastline.
Raba zemljišč Evropa je ena izmed najintenzivneje izrabljanih celin na svetu, z največjim deležem rabe zemljišč za bivališča, proizvodne sisteme (vključno s kmetijstvom in gozdarstvom) in infrastrukturo. Zemljišča so omejen vir: njihova raba je eden glavnih razlogov za okoljske spremembe ter močno vpliva na kakovost življenja in ekosisteme in tudi na upravljanje infrastrukture.
Onesnaževanje zraka Onesnaževanje zraka škoduje zdravju ljudi in okolju. V zadnjih desetletjih so se emisije mnogih onesnaževal zraka močno zmanjšale, zaradi česar se je kakovost zraka v regiji izboljšala. Kljub temu so koncentracije onesnaževal še vedno zelo visoke, težava kakovosti zraka pa ostaja. Pomemben delež evropskega prebivalstva živi na območjih, zlasti v mestih, kjer so standardi kakovosti zraka znižani in ozon, dušikov dioksid, predvsem pa trdni delci (PM) resno ogrožajo zdravje.
Biotska raznovrstnost – ekosistemi Biotska raznovrstnost je naziv za različne ekosisteme (naravni kapital), vrste in rodove na svetu ali v določenem habitatu. Je ključnega pomena za človekovo blaginjo, saj zagotavlja storitve, ki podpirajo naša gospodarstva in družbe. Biotska raznovrstnost je tudi bistvena za ekosistemske storitve, tj. storitve, ki izvirajo iz narave, kot so opraševanje, uravnavanje podnebja, zaščita pred poplavami, rodovitnost tal ter proizvodnja hrane, goriva, vlaken in zdravil.
Kmetijstvo Glede na to, da kmetje upravljajo skoraj polovico površine EU, je kmetijski sektor glavni vir pritiskov na evropsko okolje. V zadnjih petdesetih letih je skupna kmetijska politika Evropske unije – ki porabi približno polovico proračuna EU – spodbudila sektor, naj postane vse intenzivnejši v skladu z naraščajočo globalizacijo svetovnega gospodarstva.
Industrija Okoljska učinkovitost evropske industrije se je v zadnjih desetletjih izboljšala. Do sprememb je prišlo iz več razlogov: strožja okoljska zakonodaja, izboljšanje energetske učinkovitosti, splošna težnja evropske industrije, da opušča določene težke vrste proizvodnje, ki so bolj onesnaževale okolje, in sodelovanje podjetij v prostovoljnih programih za zmanjšanje negativnih učinkov na okolje.
Energetika Energija je bistvena za ustvarjanje industrijske, trgovinske in družbene blaginje, posameznikom pa zagotavlja tudi udobje in mobilnost. Toda njena proizvodnja in poraba okolje močno obremenjujeta s toplogrednimi plini, izpusti onesnaževal zraka, rabo zemljišč, nastajanjem odpadkov in razlitji nafte. Te obremenitve prispevajo k podnebnim spremembam, škodijo naravnim ekosistemom in kulturni krajini ter škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.
Archived
Urbano okolje Evropa je unija mest; približno 75 % prebivalcev EU si je za kraj bivanja izbralo urbana območja. Vendar se vplivi urbanizacije širijo prek meja mest. Evropejci so prevzeli urbani življenjski slog in uporabljajo mestne dobrine, kot so kulturne, izobraževalne in zdravstvene storitve. Čeprav mesta predstavljajo motor evropskega gospodarstva in ustvarjajo evropsko blaginjo, so pri zadovoljevanju potreb po virih, kot so energija, voda, hrana, odlaganje odpadkov in izpust emisij, močno odvisna od zunajmestnih regij.
Učinkovita raba virov in odpadki Globalne okoljske težave, s katerimi se srečujemo danes, so večinoma posledica človekovega čezmernega izkoriščanja naravnih virov, vključno s (fosilnimi) gorivi, minerali, vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo. Vse bolj jasno je, da je prevladujoči evropski model gospodarskega razvoja, ki temelji na veliki rabi virov, nastajanju odpadkov in onesnaževanju, dolgoročno nevzdržen. Evropska unija (EU) je danes močno odvisna od uvoza, za izpolnitev našega povpraševanja po virih pa bi potrebovali površino, dvakrat večjo kot je celotna EU. Številni viri se uporabljajo le kratkotrajno ali so za gospodarstvo izgubljeni, ker se odložijo na odlagališča ali ker se pri recikliranju zmanjša njihova kakovost (angl. downcycling).
Vode in morsko okolje Voda je bistvena za življenje na našem planetu, vključno z ekosistemi, družbo in gospodarstvom. Morski in sladkovodni ekosistemi imajo številne ključne naloge, kot so: filtriranje, razredčevanje in skladiščenje vode, preprečevanje poplav, ohranjanje podnebnega ravnovesja na lokalni in globalni ravni, ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Tla Tla omogočajo 90 % celotne proizvodnje hrane, krme, vlaken in goriv ter zagotavljajo surovine za številne dejavnosti, od vrtnarstva do gradbenega sektorja. So bistvenega pomena za zdravje ekosistemov, saj čistijo in regulirajo vodo, so gonilo kroženja hranilnih snovi, kot zbiralnik genov in vrst pa podpirajo biotsko raznovrstnost. Kot svetovni ponor ogljika imajo tla pomembno vlogo pri možni upočasnitvi podnebnih sprememb in njihovih učinkov. Ker poleg tega ohranjajo tudi sledi naše preteklosti, so pomembna sestavina naše kulturne dediščine.
Archived
Poraba v gospodinjstvih Pri razumevanju potrošniških vzorcev gospodinjstev gre za razumevanje človeškega vedenja. Današnji potrošniški vzorci v Evropi se zelo razlikujejo od tistih izpred 50 let. Med pomembne dejavnike, ki poganjajo našo potrošnjo, sodijo večji prihodki, globalizacija gospodarstva, tehnološki preboji (kot so internet in mobilni telefoni), zmanjševanje velikosti gospodinjstev, starajoče se prebivalstvo ter navade in kulture.
Archived
Okoljski scenariji Težave, kot so podnebne spremembe, zmanjšanje biotske raznovrstnosti in raba naravnih virov, imajo dolgoročne posledice, ki zahtevajo dolgoročne politične rešitve. Za sprejemanje ozaveščenih strateških odločitev je treba predvideti, kaj nas čaka v prihodnosti, ter razumeti sedanji, nastajajoči in skriti razvoj dogodkov. Če želimo resno obravnavati trajnost Evrope, moramo preseči pogled na dva zakonodajna cikla in storiti še več. Vendar pa dolgoročni pogled zahteva širšo perspektivo: ključni izzivi, s katerimi se srečuje Evropa, se lahko sčasoma bistveno spremenijo. Okoljski scenariji, napovedi in druge vrste projekcijskih študij nam pomagajo obravnavati prekinitve in negotovosti prihodnjega razvoja dogodkov ter oblikovati politike, ki se lahko zoperstavijo času.
Archived
Prebivalstvo in gospodarstvo Preveč poenostavljeno bi bilo enačiti naraščajoče število prebivalstva z okoljsko škodo. Realnost je nekoliko bolj zapletena, kot bo pokazalo gradivo v tem oddelku.
Posebne regije Nekatere evropske regije, kot so Arktika, Sredozemlje in Baltik, se spopadajo z okoljskimi težavami, ki so običajne znotraj regije, vendar so precej manj znane zunaj njenih meja. Podobno se nekatere krajine, kot so gorska območja in morja, spopadajo s skupnimi težavami po vsej Evropi. Ta oddelek zato združuje poročila o okoljskih vprašanjih – težavah, pobudah, rešitvah in podobnem – v zvezi s posebnimi regijami in vrstami okolja.
Archived
Naravni viri Zemeljski naravni viri so ključni za preživetje in razvoj prebivalstva. Nekateri izmed teh virov, kot so minerali, vrste in habitati, so omejeni – ko se izčrpajo ali uničijo, so izgubljeni za vedno. Drugi, kot so zrak, voda in les, so obnovljivi – čeprav se običajno zanašamo na naravne sisteme Zemlje, da omogočijo njihovo vnovično rast, jih za nas obnovijo in prečistijo. Čeprav se številni učinki čezmernega izkoriščanja občutijo lokalno, pa je njihovo upravljanje zaradi naraščajoče medsebojne odvisnosti držav in mednarodne trgovine z naravnimi viri vprašanje svetovnega pomena.
Archived
Ribištvo Evropska ribiška flota se spopada s kritično presežno zmogljivostjo. Prelov ima lahko resne posledice za celotno morsko okolje. Nekatere vrste tehnik ribolova z vlečnimi mrežami na primer škodujejo izjemno pomembnemu habitatu morskega dna. Na drugem koncu prehranjevalne verige bodo morske ptice, tjulnji, kiti in drugi morski sesalci ostali brez hrane.
Ublažitev podnebnih sprememb Podnebne spremembe se že dogajajo: temperature naraščajo, padavinski vzorci se spreminjajo, talijo se ledeniki in sneg, dviguje se gladina morja. Večina segrevanja ima najverjetneje vzrok v povečanju koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica emisij zaradi človeških dejavnosti. Če želimo ublažiti podnebne spremembe, moramo te emisije zmanjšati ali celo preprečiti.
Okolje in zdravje Čisto okolje je bistveno za zdravje in blaginjo ljudi. Vendar pa so medsebojni odnosi med okoljem in zdravjem ljudi zelo zapleteni in jih je težko oceniti. Zato je posebno koristna uporaba načela previdnosti. Najbolj znani vplivi na zdravje so povezani z onesnaženostjo zunanjega zraka, slabo kakovostjo vode in nezadostno sanitacijo. Precej manj je znanega o vplivih, ki jih imajo na zdravje nevarne kemikalije. Hrup je nastajajoča okoljska in zdravstvena težava. Na zdravje ljudi lahko vplivajo tudi podnebne spremembe, izčrpanje stratosferskega ozona, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija zemljišč.
Politični instrumenti Politike imajo ključno vlogo pri opredeljevanju in izboljševanju stanja našega okolja. Evropske okoljske politike so se od prvega okoljskega akcijskega programa, ki je bil sprejet leta 1973, stalno razvijale. Od takrat je bilo sprejetih več sto pravnih aktov, ki obravnavajo okoljska vprašanja. Ocena okoljske politike pomaga pri ugotavljanju, katere politike delujejo in kako ter kakšen je lahko njihov prispevek k uresničevanju prizadevanj, povzetih v sloganu „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“.
Archived
Okoljska tehnologija Evropa je vodilna država na svetu na področju ekološko učinkovitih tehnologij. Ekološke industrije EU, ki zaposlujejo več kot dva milijona delavcev, predstavljajo približno tretjino svetovnega trga in se na leto povečajo za približno 5 %. Vendar pa še naprej obstajajo bistvene ovire za izkoriščanje teh priložnosti, zlasti za okolje škodljive subvencije in pomanjkanje finančnih spodbud za ekološke inovacije. Prehod v dobo trajnostnega gospodarstva z ničnimi emisijami na vsej celini je odvisen od kombinacije ukrepov, ki vključujejo vse segmente družbe: od vlad do raziskovalcev, podjetij in posameznih državljanov.

Permalinks

Geographic coverage

For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/themes/environmental-themes or scan the QR code.

PDF generated on 10.07.2020 18:36

EEA Page URL QR
Akcije dokumenta
The EEA is an agency of the European Union

Engineered by: EEA Web Team

Software updated on 29 June 2020 21:53 from version 20.6.23

Software version: EEA Plone KGS 20.6.27

Koda za razvijalce

Systems Status

Pravno obvestilo

Creative commons license

CMS prijava