Trajnostni prehod
- Bulgarian (bg)
- Czech (cs)
- Danish (da)
- German (de)
- Greek (el)
- English (en)
- Spanish (es)
- Estonian (et)
- Finnish (fi)
- French (fr)
- Irish Gaelic (ga)
- Croatian (hr)
- Hungarian (hu)
- Icelandic (is)
- Italian (it)
- Lithuanian (lt)
- Latvian (lv)
- Maltese (mt)
- Dutch (nl)
- Norwegian (no)
- Polish (pl)
- Portuguese (pt)
- Romanian (ro)
- Slovak (sk)
- Slovenian (sl)
- Swedish (sv)
- Turkish (tr)
Evropska agencija za okolje (EEA) je v svojem petletnem vodilnem poročilu Stanje in napovedi 2015 (SOER 2015) ugotovila, da so napovedi za evropsko okolje kljub izboljšanju v zadnjih desetletjih zaskrbljujoče. Prihodnji svetovni in sistemski okoljski izzivi kažejo, da bodo za doseganje dolgoročnih ciljev EU glede trajnostnega razvoja potrebne korenite spremembe v ključnih družbenih sistemih, zlasti tistih, ki so povezani s hrano, energijo, mobilnostjo in pozidavo okolja. Več
Brskanje kataloga
Filtered by
Morski organizmi, globalno podnebje ter naša ekonomska in socialna blaginja, vse to je odvisno od zdravih morij. Naša ocena je kljub nekaterim izboljšavam pokazala, da je sedanji način izkoriščanja evropskih morij še vedno netrajnosten. Podnebne spremembe in konkurenca za naravne vire še dodatno obremenjujejo morsko okolje. Z evropskimi politikami in ukrepi bi lahko dosegli večje izboljšave, če bi jih izvajali z ekosistemskim pristopom k upravljanju ter bi se oprli na okvir svetovnega upravljanja oceanov.
V predstavah večine ljudi je krožno gospodarstvo še vedno abstrakten, če že ne oddaljen pojem. Čeprav je „zeleno“ razmišljanje in delovanje v svetu vse bolj priljubljeno, se mnogi ljudje še vedno ne zavedajo, da bomo morali za zagotovitev trajnostne prihodnosti in dolgoročne blaginje temeljiteje spremeniti svoj način življenja.
Številni Evropejci dihajo zrak, ki je tako onesnažen, da škoduje njihovemu zdravju. Do 30 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki presegajo mejne vrednosti EU za kakovost zraka. Približno 98 % Evropejcev, ki živijo v mestih, je izpostavljenih koncentracijam onesnaževal zraka, ki po strožjih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije veljajo za zdravju škodljive.
Trenutno uporabljamo vec virov, kot jih lahko naš planet proizvede v dolocenem casu. Znižati moramo kolicino odpadkov, ki jih proizvajamo, in kolicino pridobljenih snovi.
