Članki

Evropska agencija za okolje (EEA) si poleg zagotavljanja zanesljivih informacij o našem okolju in podnebju prizadeva izboljšati svojo okoljsko uspešnost kot organizacija. Pogovarjali smo se z Melanie Sporer, ki usklajuje ta prizadevanja pri tej agenciji s pomočjo sistema EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).

Preberite več

Od političnih koridorjev do akademskih platform, ves svet govori o globalnih krizah: zdravstveni krizi, gospodarski in finančni krizi, podnebni krizi in krizi narave. V končni fazi so to samo simptomi istega problema: naše netrajnostne proizvodnje in potrošnje. Pretres, ki ga je prinesel covid-19, je samo razkril sistemsko krhkost našega globalnega gospodarstva in družbe z vsemi neenakostmi, ki jih vsebujeta.

Preberite več

Zavedamo se, da sta onesnaževanje s plastiko in poplava plastičnih odpadkov velika okoljska problematika. V zadnjih letih so se na trgu pojavili novi plastični proizvodi, ki naj bi bili prijaznejši do okolja. V nedavno objavljenem informativnem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) so ocenjeni njihovi učinki na okolje. Na to temo smo se pogovarjali z Almut Reichel, strokovnjakinjo agencije EEA za trajnostno rabo virov in ravnanje z odpadki.

Preberite več

Plastični odpadki so še naprej ogromen problem, ki postaja vedno večji. Kako Evropska unija rešuje to težavo? Ioannis Bakas, strokovnjak za preprečevanje nastajanja odpadkov pri agenciji EEA predstavlja kratek pregled poročila o preprečevanju nastajanja plastičnih odpadkov v Evropi, ki ga je agencija EEA objavila na začetku tega meseca.

Preberite več

V predstavah večine ljudi je krožno gospodarstvo še vedno abstrakten, če že ne oddaljen pojem. Čeprav je „zeleno“ razmišljanje in delovanje v svetu vse bolj priljubljeno, se mnogi ljudje še vedno ne zavedajo, da bomo morali za zagotovitev trajnostne prihodnosti in dolgoročne blaginje temeljiteje spremeniti svoj način življenja.

Preberite več

Lanskega decembra si je svet v Parizu zastavil velikopotezen cilj: omejiti dvig povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2o C, pri čemer si bo prizadeval za omejitev dviga temperature za 1,5 o C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Na srečanju na vrhu G 20 v začetku tega meseca so Kitajska in Združene države Amerike naznanile, da so se formalno zavezale, da bodo pristopile k Pariškemu sporazumu. To je pomemben korak naprej pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in omejitev globalnega segrevanja. Kljub temu obstoječe zaveze za zmanjšanje izpustov, ki so jih doslej sprejele države podpisnice, ne zadostujejo za izpolnitev tega velikopoteznega cilja.

Preberite več

Obnovljivim virom energije se obeta svetla prihodnost, saj imajo vedno bolj pomembno vlogo zaradi prizadevanja Evrope, da bi zmanjšala svojo odvisnost od fosilnih goriv. O priložnostih in izzivih za čisto energijo je z nami spregovoril Mihai Tomescu, strokovnjak za energetiko pri Evropski agenciji za okolje.

Preberite več

S sedanjo rabo virov, ki ni trajnostna, obremenjujemo planet. Prehod h krožnemu, zelenemu gospodarstvu moramo olajšati s preseganjem politik ravnanja z odpadki ter usmeritvijo v okoljsko primerno zasnovo, inovacije in naložbe. Z raziskavami je mogoče spodbuditi inovacije v proizvodnji, poslovnih modelih in mehanizmih financiranja.

Preberite več

Avgusta letos je več kot 190 držav doseglo soglasje glede agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Pozneje ta mesec jo bodo voditelji držav v New Yorku sprejeli skupaj s cilji trajnostnega razvoja. Ti so za razliko od prejšnjih ciljev namenjeni tako državam v razvoju kot tudi razvitim državam ter se osredotočajo na širši sklop tem trajnostnega razvoja. V številne od skupno 17 ciljev trajnostnega razvoja so vključeni elementi, povezani z okoljem, rabo virov ali podnebnimi spremembami.

Preberite več

Naša blaginja je odvisna od uporabe naravnih virov. Z njimi se oskrbujemo in jih preoblikujemo v živila, zgradbe, pohištvo, elektronske naprave, oblačila itd. Vendar naše izkoriščanje virov prehiteva sposobnost okolja, da jih obnavlja in nam jih zagotavlja. Kako lahko zagotovimo dolgoročno blaginjo družbe? Pri tem zagotovo lahko pomaga prehod na okolju prijazno gospodarstvo.

Preberite več

Vse več naravnih virov uporabljamo zaradi rasti prebivalstva, sprememb življenjskega sloga in naraščajoče osebne porabe. Za spopad z netrajnostno potrošnjo se moramo lotiti celotnega sistema virov, vključno s proizvodnimi metodami, vzorci povpraševanja in dobavnimi verigami. V nadaljevanju podrobneje obravnavamo hrano.

Preberite več

Od okolja so odvisni kakovost našega življenja, zdravje in delovna mesta. Vendar današnji način in hitrost izkoriščanja naravnih virov ogrožata našo blaginjo ter sposobnost narave, da nas preživlja. Način proizvodnje, porabe in življenja je treba spremeniti v celoti. Gospodarstvo moramo postati okolju prijaznejše, prehod pa se mora začeti takoj.

Preberite več

Odpadki niso le okoljska problematika, ampak tudi gospodarska izguba. Evropejci ustvarijo povprečno 481 kilogramov komunalnih odpadkov na leto. Vse večji delež teh odpadkov se reciklira ali kompostira in vse manjši odvrže na odlagališča. Kako lahko spremenimo način proizvodnje in porabe, tako da bi proizvajali vse manj odpadkov, vse odpadke pa uporabljali kot vir?

Preberite več

Več kot tri četrtine Evropejcev živi v mestnih območjih. Vse, kar prebivalci mest proizvajajo, kupujejo, jedo in zavržejo, način, kako se premikajo, in kje živijo, vpliva na okolje. Hkrati način, po katerem se mesto gradi, vpliva na to, kako njegovi prebivalci živijo. Vprašali smo Rolanda Zinkernagla iz švedskega Malmöja o konkretnih ukrepih, da bo njihovo mesto postalo trajnostno.

Preberite več

Evropejci vseh starosti so potrošniki. Odločitve o tem, kaj bomo potrošili in kupili, so pomembne za določanje tega, kaj se proizvaja. Toda kako se odločamo, kaj bomo kupili? Ali gre za racionalno ali impulzivno odločitev? Lucio Reisch iz Poslovne šole v Københavnu smo povprašali o vedenju potrošnikov v Evropi.

Preberite več

Oceani pokrivajo približno 70 % planeta, morske smeti pa je mogoče najti skoraj vsepovsod. Morske smeti, zlasti plastika, ne ogrožajo le zdravja naših morij in obal, ampak tudi naše gospodarstvo in skupnosti. Večina jih nastane zaradi dejavnosti na kopnem. Kako lahko zaustavimo tok smeti v naša morja? Najboljše mesto za reševanje te svetovne morske problematike je kopno.

Preberite več

Pariz v Franciji je bil marca 2014 prizadet zaradi težav, povezanih s trdnimi delci. Več dni je bila močno omejena uporaba avtomobilov. Na drugi strani planeta pa je kitajska družba dala na trg nov produkt: zavarovanje v primeru smoga za domače potnike, katerih potovanje je bilo pokvarjeno zaradi slabe kakovosti zraka. Koliko je torej vreden čist zrak? Ali nam lahko ekonomika pomaga zmanjšati onesnaževanje? Poglejmo si osnovne ekonomske pojme pobliže.

Preberite več

Evropa se opira na intenzivno kmetijstvo, da bi pridelala zadostno količino hrane, kar vpliva na okolje in naše zdravje. Ali lahko Evropa najde okolju prijaznejši način za pridelavo hrane? To vprašanje smo postavili Ybelu Hoogeveenu, vodji skupine pri Evropski agenciji za okolje, ki preučuje vpliv porabe virov na okolje in blaginjo ljudi.

Preberite več

Evropsko gospodarstvo še vedno čuti vpliv gospodarske krize, ki se je začela leta 2008. Brezposelnost in zniževanje plač sta prizadela na milijone ljudi. Ali naj govorimo o okolju, medtem ko novi diplomanti ne morejo najti službe na enem od najbogatejših koncev sveta? Novi okoljski akcijski program Evropske unije počne prav to, in še več. Okolje obravnava kot neločljiv sestavni del našega zdravja in našega gospodarstva.

Preberite več

Naš svet se nenehno spreminja. Kako lahko te sprotne spremembe usmerimo v doseganje svetovne trajnosti do leta 2050? Kako lahko najdemo ravnotežje med gospodarstvom in okoljem, med kratkoročnim in dolgoročnim? Odgovor se skriva v načinu, kako vodimo ta proces prehoda, ne da bi pri tem obstali v netrajnostnih sistemih.

Preberite več