naslednji
prejšnji
zadetki

Učinkovita raba virov in odpadki

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 17.06.2019
5 min read
Globalne okoljske težave, s katerimi se srečujemo danes, so večinoma posledica človekovega čezmernega izkoriščanja naravnih virov, vključno s (fosilnimi) gorivi, minerali, vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo. Vse bolj je jasno, da prevladujoči evropski model gospodarskega razvoja, ki temelji na veliki rabi virov, nastajanju odpadkov in onesnaževanju, dolgoročno ni vzdržen. Evropska unija (EU) je danes močno odvisna od uvoza. Številni viri se uporabljajo le kratkotrajno ali pa so za gospodarstvo izgubljeni, ker jih odložimo na odlagališča ali ker se pri recikliranju zmanjša njihova kakovost.

Uvod

Evropsko gospodarstvo je odvisno od neprekinjenega pretoka naravnih virov in materialov, vključno z vodo, kmetijskimi rastlinami, lesom, kovinami, minerali in energetskimi nosilci. Bistven delež teh materialov se zagotavlja z uvozom, vendar bi lahko ta odvisnost, glede na vse večjo svetovno konkurenco za naravne vire, postala vir ranljivosti.

V zadnjih letih se v okviru koncepta krožnega gospodarstva in s tem povezanih politik na visoki ravni obravnavajo vprašanja rabe virov, proizvodnje, potrošnje in odpadkov. Cilj tega je prispevati k zaprtju snovne zanke, tako da se čim dalje ohranjajo vrednosti izdelkov, materialov in virov v gospodarstvu. Tako bi učinkovito zmanjšali količino odpadkov in uporabo surovin, kar bi zmanjšalo tudi s tem povezane pritiske na okolje.

Zaradi uporabe virov ter nastajanja in obdelave odpadkov se med črpanjem virov, proizvodnjo, uporabo in ravnanjem z odpadki pojavijo veliki pritiski na okolje. Zato so cilji v okviru okoljskih politik zmanjšanje količine materialov, ki se uporabljajo v gospodarstvu, učinkovitejša raba virov, zmanjšanje nastajanja odpadkov in spreminjanje odpadkov v nove vire.

V zadnjem desetletju se je raba virov v Evropi zmanjšala, kar je večinoma povezano z gibanjem gospodarske rasti in strukturnimi spremembami v gospodarstvu po finančni krizi. Danes se raba virov in učinkovitost njihovega izkoriščanja med posameznimi državami zelo razlikujeta, nekateri s tem povezani pritiski na okolje pa zaradi svetovne trgovine potekajo zunaj evropskih meja.

V zadnjih letih je poudarek na zanesljivosti oskrbe s kritičnimi surovinami. Vendar sta preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi zdaj ključna vidika krožnega gospodarstva.

Čeprav ostaja obseg nastalih odpadkov precej nespremenjen in se bi naj nastajanje odpadkov v prihodnosti ločilo od gospodarskega razvoja, Evropa še vedno ustvari velike količine odpadkov. Hkrati se o odpadkih vse bolj razmišlja kot o dragocenem viru za evropsko gospodarstvo. Delež recikliranih odpadkov se počasi povečuje, medtem ko se količina odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, zmanjšuje. Kljub temu so razlike med posameznimi državami še vedno velike .

Celovita zakonodaja EU o odpadkih je ključno gonilo boljšega ravnanja z odpadki.

 

Politike EU

 V sedmem okoljskem akcijskem programu je krepitev učinkovite rabe virov eden od treh ključnih ciljev za izpolnitev vizije do leta 2050, ki se glasi: „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta.“ Ti cilji so:

  • varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Unije;
  • spreminjanje Unije v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo;
  • varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in blaginjo, ki so povezani z okoljem.

 

Široko zastavljene cilje 7. okoljskega akcijskega programa podpira vrsta posameznih instrumentov politike. Učinkovita raba virov ter odpadki in sekundarni viri so ključni elementi tako imenovane politike krožnega gospodarstva. Z Akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo je bil določen konkreten in ambiciozen program ukrepov, ki zajemajo celoten krog uporabe materialov.

Posebne politike obravnavajo različne elemente paradigme krožnega gospodarstva. Ko govorimo o učinkoviti rabi virov, te vključujejo Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri in Načrt za prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Cilj drugega skupka politik je premik od linearnega modela rasti, ki temelji na načelu „vzemi, izdelaj, porabi in odstrani“, h krožnemu modelu, ki temelji na vzdrževanju uporabnosti izdelkov, sestavnih delov in materialov ter ohranitvi njihove vrednosti v gospodarstvu. Kot je navedeno v Akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo, bo to zahtevalo spremembe vzdolž nabavnih verig, vključno pri oblikovanju izdelkov, poslovnih modelih, potrošniških izbirah ter preprečevanju nastajanja odpadkov in ravnanju z njimi.

Zakonodaja EU o odpadkih je eden od njegovih glavnih nosilcev oblikovanja politike. Ključne direktive EU o odpadkih so bile leta 2018 pregledane in spremenjene. Te so: Okvirna direktiva o odpadkih, Direktiva o embalaži in odpadni embalaži, Direktiva o odlaganju odpadkov na odlagališčih, Direktiva o baterijah in akumulatorjih, Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi ter Direktiva o izrabljenih vozilih.

Spremenjene direktive zastavljajo ambicioznejše cilje za recikliranje komunalnih odpadkov in odpadne embalaže, medtem ko je treba še naprej zmanjševati odlaganje komunalnih odpadkov na odlagališčih. Do leta 2030 bi bilo treba prepoloviti količino odpadne hrane, nevarne odpadke in biološke odpadke iz gospodinjstev pa bi bilo treba zbirati ločeno. Poleg tega nova pravila predvidevajo večjo uporabo učinkovitih instrumentov gospodarske politike, kot so sheme razširjene odgovornosti proizvajalca.

 

Dejavnosti agencije EEA

Evropska agencija za okolje (EEA) nenehno vlaga v izboljševanje zbirke znanja o učinkoviti rabi virov in krožnem gospodarstvu, kar vključuje tudi odpadke, ter v usposabljanje in prenos izkušenj v okviru Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet).

Agencija analizira snovne tokove ter podatke in informacije o odpadkih ter pripravlja s tem povezane kazalce in ocene. Politični napredek analizira v treh vzporednih sklopih poročil o preprečevanju nastajanja odpadkov in učinkoviti rabi virov/krožnem gospodarstvu. Splošen vidik je prikazan v poročilih o krožnem gospodarstvu in prispevkih k celovitim presojam, kot je sklop poročil agencije EEA o stanju evropskega okolja in obetih (SOER).

Redno pripravlja tudi podrobne analize izbranih vidikov učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva, v katerih obravnava tematike, kot so spremljanje, cilji, tržni instrumenti in druge strategije ukrepov.

Pomemben del njenega dela sta vzpodbujanje vzajemnega delovanja deležnikov in krepitev zmogljivosti, ki sta povezana s temi presojami, ter redna srečanja in delavnice omrežja Eionet z nacionalnimi referenčnimi centri na temo odpadkov ter učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva.

 

Obeti za prihodnost

Sedanja prizadevanja so usmerjena predvsem v izboljšanje zbirke dokazov o učinkoviti rabi virov, krožnem gospodarstvu in odpadkih. Predvideni so prispevki k poročilom SOER s poudarkom na tematskih informacijah (raba odpadkov in virov) ter sistemski analizi prehoda na krožno gospodarstvo. 

Agencija EEA je bila v okviru spremenjenih direktiv o odpadkih zadolžena za podporo izvajanju zakonodaje o odpadkih v državah članicah EU. Vsaki dve leti bo pregledala programe za preprečevanje nastajanja odpadkov v posameznih državah ter ocenila napredek na tem področju in pri prehodu na krožno gospodarstvo.

V zvezi z ravnanjem z odpadki bo podpirala Evropsko komisijo pri ocenjevanju uspešnosti držav članic EU z vidika novo opredeljenih ciljev glede recikliranja in odlaganja komunalnih odpadkov ter recikliranja odpadne embalaže. To bo prispevalo k mehanizmu zgodnjega opozarjanja.

Permalinks

Geographic coverage

Akcije dokumenta
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas