Uvodnik – Oblikovanje prihodnosti energije v Evropi: čista, pametna in iz obnovljivih virov

Naša kakovost življenja je med drugim odvisna od zanesljive oskrbe z energijo po dostopni ceni. Energijo uporabljamo za ogrevanje in hlajenje domov, kuhanje in shranjevanje hrane, potovanja ter gradnjo šol, bolnišnic in cest. Pri številnih opravilih, ki prispevajo k našemu bogastvu in blaginji, uporabljamo stroje, stroji pa za svoje delovanje potrebujejo energijo. Večino energije, ki jo porabimo, še vedno pridobimo z zgorevanjem fosilnih goriv. Poleg tega precejšen del te energije potratimo že pred njeno uporabo in med njo.

Preberite več

Krožno gospodarstvo v Evropi: skupna odgovornost

V predstavah večine ljudi je krožno gospodarstvo še vedno abstrakten, če že ne oddaljen pojem. Čeprav je „zeleno“ razmišljanje in delovanje v svetu vse bolj priljubljeno, se mnogi ljudje še vedno ne zavedajo, da bomo morali za zagotovitev trajnostne prihodnosti in dolgoročne blaginje temeljiteje spremeniti svoj način življenja.

Preberite več

Okoljsko znanje o prihodnosti

Slika evropskih podatkov v okolju se je v preteklih štirih desetletjih močno spremenila. Kompleksna narava uničevanja okolja terja bolj sistematsko analizo, ki mora biti podprta z ustreznimi podatki. V preteklih letih je delo Evropske agencije za okolje vedno bolj vključevalo sistematske analize. Agencija bo še naprej pozorna na pojav novih okoljskih tematik in bo pomagala pri širjenju znanja o okolju v Evropi.

Preberite več

Prehod od ravnanja z odpadki na zeleno gospodarstvo

S sedanjo rabo virov, ki ni trajnostna, obremenjujemo planet. Prehod h krožnemu, zelenemu gospodarstvu moramo olajšati s preseganjem politik ravnanja z odpadki ter usmeritvijo v okoljsko primerno zasnovo, inovacije in naložbe. Z raziskavami je mogoče spodbuditi inovacije v proizvodnji, poslovnih modelih in mehanizmih financiranja.

Preberite več

Sporazum o podnebnih spremembah: na poti k nizkoogljičnemu, na podnebne spremembe odpornemu svetu

Dogovor o podnebnih spremembah, ki ga je v Parizu sprejelo 195 držav, je prvi univerzalni in pravno zavezujoči sporazum na tem področju. Pariški sporazum je rezultat večletnih priprav, razprav in čedalje večjega zavedanja o potrebi po obvladanju trenutnih in potencialnih vplivov podnebnih sprememb. Predstavlja pomemben in obetaven korak k oblikovanju nizkoogljičnega in na podnebne spremembe odpornega sveta. Pošilja tudi jasen signal oblikovalcem politike in podjetjem, naj prenehajo uporabljati fosilna goriva in pričnejo vlagati v čisto energijo ter prilagoditvene ukrepe.

Preberite več

Na poti h globalni trajnosti

Avgusta letos je več kot 190 držav doseglo soglasje glede agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Pozneje ta mesec jo bodo voditelji držav v New Yorku sprejeli skupaj s cilji trajnostnega razvoja. Ti so za razliko od prejšnjih ciljev namenjeni tako državam v razvoju kot tudi razvitim državam ter se osredotočajo na širši sklop tem trajnostnega razvoja. V številne od skupno 17 ciljev trajnostnega razvoja so vključeni elementi, povezani z okoljem, rabo virov ali podnebnimi spremembami.

Preberite več

Okolje, zdravje in gospodarstvo v enem

Evropsko gospodarstvo še vedno čuti vpliv gospodarske krize, ki se je začela leta 2008. Brezposelnost in zniževanje plač sta prizadela na milijone ljudi. Ali naj govorimo o okolju, medtem ko novi diplomanti ne morejo najti službe na enem od najbogatejših koncev sveta? Novi okoljski akcijski program Evropske unije počne prav to, in še več. Okolje obravnava kot neločljiv sestavni del našega zdravja in našega gospodarstva.

Preberite več

Preoblikovanje sprememb v prehod

Naš svet se nenehno spreminja. Kako lahko te sprotne spremembe usmerimo v doseganje svetovne trajnosti do leta 2050? Kako lahko najdemo ravnotežje med gospodarstvom in okoljem, med kratkoročnim in dolgoročnim? Odgovor se skriva v načinu, kako vodimo ta proces prehoda, ne da bi pri tem obstali v netrajnostnih sistemih.

Preberite več

Zakonodaja o zraku v Evropi

Onesnaženost zraka ni povsod enaka. V ozračje se sproščajo različna onesnaževala iz zelo različnih virov. Po vstopu v ozračje se lahko preoblikujejo v nova onesnaževala in razširijo po svetu. Oblikovanje in izvajanje politik za reševanje zapletenosti teh težav ni lahka naloga. Spodaj podajamo pregled zakonodaje o zraku v Evropi.

Preberite več

Izboljšajmo naše znanje o zraku

Naše znanje in razumevanje onesnaževanja zraka iz leta v leto narašča. Imamo rastočo mrežo merilnih postaj, ki zagotavljajo podatke o najrazličnejših onesnaževalih zraka, to pa dopolnjujejo še rezultati modelov kakovosti zraka. Poskrbeti moramo, da se bodo znanstvena dognanja in politike še naprej razvijali z roko v roki.

Preberite več

Kakovost zraka v zaprtih prostorih

V zaprtih prostorih preživimo tudi do 90 % časa dnevno – doma, na delu ali v šoli. Kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, ima neposredni učinek na naše zdravje. Kaj določa kakovost zraka v zaprtih prostorih? Ali so med onesnaževali na prostem in onesnaževali v zaprtih prostorih kakšne razlike? Kako lahko izboljšamo kakovost zraka v zaprtih prostorih?

Preberite več

Podnebne spremembe in zrak

Naše podnebje se spreminja. Plini, ki spreminjajo podnebje, so pogosto tudi onesnaževala zraka, ki vplivajo na naše zdravje in okolje. Izboljšanje kakovosti zraka lahko pomaga pri blaženju podnebnih sprememb in obratno, ni pa vedno tako. V prihodnosti bo treba zagotoviti, da se bodo politike o podnebju in zraku osredotočale na rešitve, ki bodo koristne tako na področju zagotavljanja kakovosti zraka kot na področju blaženja podnebnih sprememb.

Preberite več

Zrak v Evropi danes

Zrak v Evropi danes

03.06.2013

V zadnjih desetletjih se je kakovost zraka v Evropi izboljšala. Čeprav so bili izpusti mnogih onesnaževal uspešno omejeni, pa onesnaženost z delci in ozonom še vedno pomeni veliko nevarnost za zdravje Evropejcev.

Preberite več

Povezovanje znanosti, politike in javnosti

Ozračje, vremenski vzorci in sezonska nihanja so že dolgo predmet zanimanja in opazovanja. V 4. stoletju pr. n. št. je veliki filozof Aristotel v razpravi Meteorologija zbral svoja opažanja o vremenskih vzorcih in tudi o vedah o Zemlji na splošno. Do 17. stoletja je zrak pomenil „ničnost“. Predpostavljali so, da zrak nima teže, dokler ni Galileo Galilei znanstveno dokazal nasprotno.

Preberite več

Evropsko stališče o trajnostnem razvoju

Namen oblikovalcev politike EU je z nizom zakonskih ukrepov doseči, da postane Evropa bolj „gospodarna z viri“. Toda kako Evropa dosega ravnovesje med gospodarstvom in naravo? Kaj pomeni trajnostni razvoj za EU in svet v razvoju v okviru konference Rio+20? V nadaljevanju predstavljamo eno stališče.

Preberite več

Pot do svetovnega trajnostnega razvoja

V štirih desetletjih okoljskega upravljanja smo uspeli zgraditi institucije, ki nam pomagajo bolje razumeti in obravnavati okoljske probleme. Dvajset let po Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 1992 se bodo svetovni voditelji ponovno sestali v Riu de Janeiru, da bi obnovili svetovno zavezanost k zelenemu gospodarstvu in izboljšali svetovno upravljanje.

Preberite več

Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100