naslednji
prejšnji
zadetki

Novice

Zadnja ocena kaže na hudo in nenehno poslabševanje narave v Evropi

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 19.10.2020 Zadnja sprememba 23.11.2020
5 min read
Photo: © Vladimir Tadic, REDISCOVER Nature /EEA
Netrajnostno kmetovanje in gozdarstvo, širjenje mest in onesnaževanje so največje težave, ki povzročajo drastično upadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, kar ogroža preživetje več tisoč živalskih vrst in habitatov. Poleg tega države članice zaostajajo z izvajanjem direktiv Evropske unije (EU) o naravi in drugih okoljevarstvenih zakonov. Po podatkih danes objavljenega poročila Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „Stanje narave v EU“ večina zaščitenih habitatov in živalskih in rastlinskih vrst ni dobro ohranjenih, za izboljšanje tega stanja pa moramo storiti še veliko več.

Naša ocena je pokazala, da je treba za varstvo zdravja in odpornosti evropske narave ter dobrega počutja ljudi temeljito spremeniti naš način pridelovanja in uživanja hrane, upravljanja in uporabe gozdov ter grajenja mest. Ta prizadevanja je treba okrepiti z boljšim izvajanjem in izvrševanjem okoljevarstvenih politik, osredotočanjem na obnavljanje narave ter vse bolj ambicioznim podnebnim ukrepanjem, zlasti v prometnem in energetskem sektorju.

Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA

Po podatkih poročila agencije EEA “State of nature in the EU — Results from reporting under the nature directives 2013-2018 ” večino živalskih vrst, ki so zaščitene na ravni EU, kot sta sokol plenilec in sulec, ter habitatov po vsej Evropi, od travišč do sipin, čaka negotova usoda, če ne bomo nujno naredili nekaj, da se bo to stanje spremenilo. Agencija poročilo objavlja sočasno s poročilom Evropske komisije o stanju narave, v katerem so objavljene informacije o napredku pri doseganju ciljev iz zakonodaje EU o naravi. 

Poročilo agencije EEA kaže pozitiven razvoj na področju ohranjanja okolja. Število in površina območij, zaščitenih v omrežju Natura 2000, sta se v zadnjih šestih letih povečala, EU pa je dosegla svetovne ciljne vrednosti, saj je zaščitenih približno 18 % njenega ozemlja in skoraj 10 % morskih območij.

Ta ocena stanja narave je najizčrpnejši pregled zdravja narave, kar jih je opravila EU.

Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo

Kljub temu splošni napredek ne zadostuje, da bi dosegli cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. Po ocenah agencije EEA je večina zaščitenih habitatov in živalskih vrst slabo ohranjenih, stanje pa se pri mnogih še poslabšuje. Od treh glavnih proučevanih skupin še posebej zaostajajo habitati in ptice, medtem ko je bila pri skupini neptičjih vrst skoraj dosežena ciljna vrednost.

Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal: „Ta ocena stanja narave je najizčrpnejši pregled zdravja narave, kar jih je opravila EU.“ Zelo nazorno kaže, da še vedno izgubljamo svoj vitalni sistem, ki vzdržuje življenje. Kar 81 % habitatov na ravni EU je v slabem stanju, pri tem pa se najbolj poslabšujejo šotišča, travišča in sipine. Nujno moramo izpolniti zaveze iz nove strategije EU za biotsko raznovrstnost, da bi obrnili ta trend poslabševanja za dobro narave, ljudi, podnebja in gospodarstva.“

 „Naša ocena je pokazala, da je treba za varstvo zdravja in odpornosti evropske narave ter dobrega počutja ljudi temeljito spremeniti naš način pridelovanja in uživanja hrane, upravljanja in uporabe gozdov ter grajenja mest. Ta prizadevanja je treba okrepiti z boljšim izvajanjem in izvrševanjem okoljevarstvenih politik, osredotočanjem na obnavljanje narave ter vse bolj ambicioznim podnebnim ukrepanjem, zlasti v prometnem in energetskem sektorju,“ je dejal Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA.

Največje grožnje za naravo

Iz poročila agencije EEA je razvidno, da so glavni viri pritiska na habitate in živalske in rastlinske vrste intenzivno kmetijstvo, širjenje mest in netrajnostno gozdarstvo. Na habitate vplivajo tudi onesnaževanje zraka, vode in zemlje, prav tako nenehno čezmerno izkoriščanje živali z nezakonitim izlovom ter nevzdržnim lovom in ribolovom.

Te grožnje še povečujejo posegi v reke in jezera, kot so jezovi in odvzem vode, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe. Opuščanje kmetijskih zemljišč prispeva k poslabševanju polnaravnih habitatov, kot so travinja, in tam živečih vrst, na primer metuljev in ptic kmetijske krajine.

Napovedi za prihodnost

Poročilo kaže na pozitiven razvoj, predvsem na nacionalni ali regionalni ravni. Za več vrst in habitatov je bilo namreč ugotovljeno izboljšanje stanja, na primer za rosnico na Švedskem, obalne lagune v Franciji in brkatega sera po vsej EU. Omrežje Natura 2000 ima pozitivne učinke za številne živalske in rastlinske vrste in habitate. Obalni in sipinski habitati, ki jih Natura 2000 bolje pokriva, imajo denimo boljše stanje ohranjenosti kakor habitati, ki so slabše ali najmanj pokriti.

Z vidika politik še obstaja upanje tudi zaradi nove strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in strategije „od vil do vilic“, ki sta osrednja elementa evropskega zelenega dogovora. Namen strategije za biotsko raznovrstnost je okrepiti in povečati omrežje zavarovanih območij, pripraviti obnovitveni načrt in zagotoviti, da so ekosistemi zdravi, odporni proti podnebnim spremembam in biotsko zelo raznovrstni, ter ponujajo bistvene storitve za blaginjo in dobro počutje državljanov.

Poleg teh novih politik so potrebna dodatna prizadevanja, da bi izboljšali zmogljivosti držav članic za spremljanje stanja, kar bi podprlo doseganje ciljev. Trenutno je veliko vrzeli v podatkih, zlasti o morskih vrstah in habitatih. Prav tako potrebujemo še več podatkov, da bi lahko v celoti ocenili vlogo omrežja Natura 2000. Nenazadnje pa moramo znatno izboljšati tudi izvajanje zakonodaje EU.

Stanje in trendi

  • Približno polovica (47 %) od 463 vrst ptic v EU ima dobro stanje ohranjenosti, kar je 5 % manj kakor v zadnjem obdobju poročanja 2008–2012. Delež ptic v neugodnem ali slabem stanju ohranjenosti se je v zadnjih šestih letih povečal na 7 % in tako znaša 39 %.
  • Na nacionalni ravni se v približno 50 % primerov izboljšani populacijski trendi kažejo predvsem pri mokriščnih in morskih pticah, za katere so bila določena območja Natura 2000, na primer pri rjasti gosi ali črni njorki. Največji delež poročil o izboljšanju populacijskega trenda se nanaša na gnezdilce, kot sta žerjav in rjavi škarnik, in sicer zaradi varovanja ali obnavljanja habitatov ter poglobljenega znanja, boljšega spremljanja stanja in ozaveščenosti.
  • Le 15 % ocenjenih habitatov na ravni EU je dobro ohranjenih, 81 % pa jih je v neugodnem ali slabem stanju ohranjenosti. Pri traviščih, sipinah ter šotiščih, barjih in močvirjih je opaziti močan trend slabšanja habitatov, medtem ko se pri gozdovih najpogosteje kažejo izboljšave. V primerjavi s predhodnim poročevalskim obdobjem se je delež habitatov v slabem stanju ohranjenosti povečal za 6 %.
  • Na morskih območjih je veliko ocen z neznanim stanjem ohranjenosti, kar je posledica splošnega pomanjkanja podatkov o živalskih vrstah.
  • Približno četrtina vrst na ravni EU je v dobrem stanju ohranjenosti, kar je za 4 % bolje v primerjavi s predhodnim poročevalskim obdobjem. Plazilci in vaskularne rastline, kot so pozidna kuščarica, Hemorrhois hippocrepis iz družine gožev, Agrimonia pilosa iz družine rožnic ali rumeni svišč, imajo največji delež dobrega stanja ohranjenosti (35 %).

Ozadje

Direktivi EU o naravi – direktiva o habitatih in direktiva o pticah – zahtevata prizadevanja za ohranitev več kot 2 000 živalskih in rastlinskih vrst in habitatov v EU.

Ocena agencije EEA, ki temelji na podatkih, ki so jih poslale države članice EU, je največji in najobsežnejši postopek zbiranja in sporočanja podatkov o stanju narave, izvedeno v Evropi. Pri tem je v vsej EU sodelovalo več kot 220 000 ljudi (od tega 60 % prostovoljcev).

Namen analiziranih podatkov je ugotoviti dosežke in pomanjkljivosti pri ohranjanju narave, ključne vire pritiskov in grožnje ter stanje trenutnih ohranitvenih ukrepov.

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Akcije dokumenta