All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Onesnaževanje okolja vpliva na naše zdravje in kakovost življenja. Evropska agencija za okolje v svojih ocenah poudarja te vplive in možne koristi, ki bi jih prineslo čistejše okolje. Z vsakim ukrepom, ki ga sprejmemo za doseganje ničelnega onesnaževanja v Evropi, lahko preprečimo nekaj primerov raka in izboljšamo kakovost življenja.
Evropska unija je začela izvajati ambiciozne načrte za občutno zmanjšanje emisij in onesnaževanja v prihodnjih desetletjih. Del teh prizadevanj je zajet v nedavno uvedenem akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje, ki je osredotočen na zmanjšanje onesnaženosti zraka, vode in tal na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju ljudi in okolju. Srečali smo se z Ianom Marnanejem, strokovnjakom za okolje, zdravje in blaginjo pri Evropski agenciji za okolje, ki je odgovoren za pripravo prihodnjega poročila Evropske agencije za okolje o ničelnem onesnaževanju, ki naj bi bilo objavljeno kasneje v tem letu.
Onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in vplivi podnebnih sprememb so ključna tveganja za vsakodnevno zdravje in dobro počutje Evropejcev. Govorili smo s Catherine Ganzleben, vodjo skupine za onesnaženost zraka, okolje in zdravje, Albertom Gonzálezom, strokovnjakom za kakovost zraka pri agenciji EEA, in Eulalio Peris, strokovnjakinjo za obremenitev s hrupom pri agenciji EEA, da bi izvedeli več o tem, kako agencija EEA krepi znanje na tem pomembnem področju dela.
Potrebni so ciljno naravnani ukrepi za zaščito najranljivejše skupine prebivalstva v Evropi, vključno z revnimi, starejšimi in otroki, pred okoljskimi nevarnostmi, kot so onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in ekstremne temperature. Aleksandra Kazmierczak, strokovnjakinja za prilagajanje podnebnim spremembam pri Evropski agenciji za okolje (EEA), pojasnjuje glavne ugotovitve novega poročila agencije, v katerem so ocenjene povezave med socialnimi in demografskimi neenakostmi ter izpostavljenostjo onesnaženosti zraka, hrupu in ekstremnim temperaturam.
Številni živo srebro še vedno povezujejo s termometri, večina pa tudi ve, da je strupen. Uporaba živega srebra se zaradi njegove strupenosti v Evropi postopno ukinja, še vedno pa ga veliko kroži v zraku, vodi, tleh in ekosistemih. Ali je živo srebro še vedno problem in kakšni ukrepi se sprejemajo v zvezi z njim? Pogovarjali smo se z Ianom Marnanejem, strokovnjakom za trajnostno izkoriščanje virov in industrijo pri Evropski agenciji za okolje.
Evropa zbira vse več podatkov, kar prispeva k vedno boljšemu razumevanju okolja. Podatki o opazovanju Zemlje, ki se zbirajo v okviru programa Evropske unije Copernicus, predstavljajo nove izzive in priložnosti za izboljšanje našega znanja o okolju. Evropska agencija za okolje (EEA) želi z združevanjem posodobljenih podatkov, pridobljenih v okviru programa Copernicus, in naše obstoječe baze znanja pomagati oblikovalcem politike in državljanom v vsej Evropi pri izvajanju ukrepov za reševanje lokalnih, nacionalnih in globalnih izzivov.
Zahvaljujoč zakonodaji, tehnologiji in manjši rabi fosilnih goriv v številnih državah, se zrak v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšuje. Kljub temu pa ima onesnažen zrak še vedno negativen vpliv na mnogo ljudi, zlasti v mestih. Obravnava onesnaženosti zraka zaradi svoje kompleksnosti, zahteva usklajene aktivnosti na več ravneh. Da bi k sodelovanju pritegnili državljane, je bistvenega pomena, da se jim na enostavno dostopen način zagotovijo pravočasne informacije. Naš indeks kakovosti zraka, ki smo ga pred kratkim vpeljali, omogoča prav to. Izboljšanje kakovosti zraka ne bi koristilo le našemu zdravju, ampak bi lahko pomagalo tudi pri reševanju podnebnih sprememb.
Prejšnji mesec je Evropska agencija za okolje (EEA) izdala svoje najnovejše poročilo „Kakovost zraka v Evropi“, v katerem je ugotovljeno, da kljub postopnemu izboljševanju kakovosti zraka njegova onesnaženost ostaja največja okoljska nevarnost za zdravje v Evropi. Z Albertom Gonzálezom Ortizom, strokovnjakom za kakovost zraka v agenciji, smo se pogovarjali o ugotovitvah poročila ter o tem, kako tehnologija, kot so satelitski posnetki, pomaga izboljševati raziskave o kakovosti zraka.
Kljub občasnim upočasnitvam povpraševanje po prevozu potnikov in blaga vztrajno raste in tako bo predvidoma tudi v prihodnje. Zato se v Evropi proda vse več avtomobilov, ki so večinoma na dizelski pogon. Motorji sicer postajajo vse varčnejši, vendar ta rast pomeni, da so izpusti toplogrednih plinov tisto, kar bi nas moralo najbolj skrbeti.
V zvezi z nedavno objavo letnega poročila TERM (Mehanizem poročanja o prometu in okolju) za leto 2015 in mednarodno pozornostjo, usmerjeno na aktualni škandal o emisijah vozil, smo govorili s koordinatorjem mehanizma TERM pri agenciji EEA, Alfredom Sánchezom Vicentejem.
Pariz v Franciji je bil marca 2014 prizadet zaradi težav, povezanih s trdnimi delci. Več dni je bila močno omejena uporaba avtomobilov. Na drugi strani planeta pa je kitajska družba dala na trg nov produkt: zavarovanje v primeru smoga za domače potnike, katerih potovanje je bilo pokvarjeno zaradi slabe kakovosti zraka. Koliko je torej vreden čist zrak? Ali nam lahko ekonomika pomaga zmanjšati onesnaževanje? Poglejmo si osnovne ekonomske pojme pobliže.
„Pozitivna novica je, da so se razmere v zadnjih desetletjih precej izboljšale v smislu izpostavljenosti več onesnaževalom zraka. Vendar ta onesnaževala, ki smo jih uspeli najbolj zmanjšati, ne povzročajo največje škode človeškemu zdravju in okolju,“ je dejal Valentin Foltescu, ki je zadolžen za ocenjevanje kakovosti zraka in sporočanje podatkov na Evropski agenciji za okolje. Valentina smo vprašali, kaj Evropska agencija za okolje dela na področju kakovosti zraka in kaj kažejo najnovejši podatki.
„Afriški prah“ iz Sahare je eden od naravnih virov delcev v zraku. Izjemno suhi in vroči pogoji v Sahari povzročajo turbulenco, ki prah poganja navzgor, na višino 4 do 5 kilometrov. Delci na tej višini ostanejo tedne ali mesece, pogosto pa jih veter razpiha prek Evrope.
Martin Fitzpatrick je glavni uradnik za zdravstveno ekologijo v oddelku za spremljanje kakovosti zraka in hrupa v dublinskem mestnem svetu (Irska). Je tudi kontaktna oseba Dublina za pilotni projekt, ki ga izvajata GD za okolje Evropske komisije in Evropska agencija za okolje, EEA in katerega cilj je izboljšanje izvajanja zakonodaje o zraku. Spraševali smo ga, kako se Dublin spopada z zdravstvenimi težavami, povezanimi s slabo kakovostjo zraka.
Kemijska sestava našega ozračja je zapletena. Ozračje vsebuje plasti različne gostote in kemijske sestave. Profesorja Davida Fowlerja s Centra za ekologijo in hidrologijo Sveta za raziskovanje naravnega okolja v Združenem kraljestvu smo povprašali o onesnaževalih zraka in kemijskih procesih v ozračju, ki vplivajo na naše zdravje in okolje.
Onesnaženost zraka ni povsod enaka. V ozračje se sproščajo različna onesnaževala iz zelo različnih virov. Po vstopu v ozračje se lahko preoblikujejo v nova onesnaževala in razširijo po svetu. Oblikovanje in izvajanje politik za reševanje zapletenosti teh težav ni lahka naloga. Spodaj podajamo pregled zakonodaje o zraku v Evropi.
Naše znanje in razumevanje onesnaževanja zraka iz leta v leto narašča. Imamo rastočo mrežo merilnih postaj, ki zagotavljajo podatke o najrazličnejših onesnaževalih zraka, to pa dopolnjujejo še rezultati modelov kakovosti zraka. Poskrbeti moramo, da se bodo znanstvena dognanja in politike še naprej razvijali z roko v roki.
V zaprtih prostorih preživimo tudi do 90 % časa dnevno – doma, na delu ali v šoli. Kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, ima neposredni učinek na naše zdravje. Kaj določa kakovost zraka v zaprtih prostorih? Ali so med onesnaževali na prostem in onesnaževali v zaprtih prostorih kakšne razlike? Kako lahko izboljšamo kakovost zraka v zaprtih prostorih?
Naše podnebje se spreminja. Plini, ki spreminjajo podnebje, so pogosto tudi onesnaževala zraka, ki vplivajo na naše zdravje in okolje. Izboljšanje kakovosti zraka lahko pomaga pri blaženju podnebnih sprememb in obratno, ni pa vedno tako. V prihodnosti bo treba zagotoviti, da se bodo politike o podnebju in zraku osredotočale na rešitve, ki bodo koristne tako na področju zagotavljanja kakovosti zraka kot na področju blaženja podnebnih sprememb.
V zadnjih desetletjih se je kakovost zraka v Evropi izboljšala. Čeprav so bili izpusti mnogih onesnaževal uspešno omejeni, pa onesnaženost z delci in ozonom še vedno pomeni veliko nevarnost za zdravje Evropejcev.
For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/themes/air/articles/articles_topic or scan the QR code.
PDF generated on 01.04.2023 23:20
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 12 March 2023 21:56 from version 23.1.28
Software version: EEA Plone KGS 23.3.11
Akcije dokumenta
Deli z drugimi