naslednji
prejšnji
zadetki

Novice

Trendi in projekcije: delno povečanje emisij v EU v času okrevanja po pandemiji in energetske krize

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 14.12.2022 Zadnja sprememba 10.01.2023
4 min read
Po podatkih najnovejšega poročila „Trendi in projekcije“, ki ga je danes objavila Evropska agencija za okolje (EEA), so se emisije toplogrednih plinov in poraba energije leta 2021 povečale predvsem zaradi okrevanja Evrope po pandemiji. Večina držav članic EU je uspešno dosegla podnebne in energetske cilje EU za leto 2020, zdaj pa svojo pozornost usmerja k podnebni nevtralnosti in pri tem rešuje tudi trenutno krizo na področju oskrbe z energijo. Da bi dosegli ambicioznejše podnebne in energetske cilje za leto 2030, bo treba več kot podvojiti letni napredek pri uvajanju obnovljivih virov energije ter zmanjšati porabo energije in emisije toplogrednih plinov.

Varčevanje z energij o in krepitev obnovljivih virov energije nista ključnega pomena samo za obvladovanje trenutne energetske krize, ampak tudi za doseganje podnebne nevtralnosti,

Izvršni direktor EEA, Hans Bruyninckx.

Po podatkih iz poročila agencije EEA o trendih in projekcijah v Evropi za leto 2022 so se emisije toplogrednih plinov v Evropi po dolgem obdobju zmanjševanja povečale zaradi gospodarskega okrevanja po omejitvenih ukrepih med pandemijo covida-19, zlasti v prometnem in industrijskem sektorju ter sektorju oskrbe z energijo. Zaradi preteče energetske krize in zlasti visokih cen plina je v sektorju oskrbe z energijo delno prišlo do prehoda na ogljično intenzivnejša goriva, močna rast obnovljive energije iz zadnjih let pa se je leta 2021 upočasnila. Da bi omejili te trende je ključno, da se pri odločitvah o energetski infrastrukturi upošteva cilj glede podnebno nevtralne prihodnosti, da bi se izognili učinkom odvisnosti od ogljika. 

„V prihajajočih mesecih in letih bodo potrebni kritični ukrepi, ki bodo omogočali, da bodo lahko države članice EU izvedle ambiciozne načrte za zmanjšanje emisij in tako izpolnile podnebne cilje EU. Čeprav to zimo potrebujemo kratkoročne ukrepe za pospešitev oskrbe z energijo, s temi naložbami Evrope ne bi smeli vpeti v primež večletne odvisnosti od fosilnih goriv. Varčevanje z energijo in krepitev obnovljivih virov energije nista ključnega pomena samo za obvladovanje trenutne energetske krize, ampak tudi za doseganje podnebne nevtralnosti,“ je povedal izvršni direktor EEA Hans Bruyninckx. 

Ponovno povečanje emisij; poraba energije gre navzgor 

Glede na predhodne podatke, ki so jih posredovale države članice EU, so se emisije toplogrednih plinov od leta 2020 do leta 2021 povečale za 5 %, vključno z mednarodnim letalstvom, kljub temu pa so manjše kot pred pandemijo covida leta 2019. 

Ocene kažejo, da se je poraba primarne energije leta 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala za 6 %, poraba končne energije pa za 5 %. Pri porabi primarne energije se meri povpraševanje po energiji, poraba končne energije pa se nanaša na to, kar končni uporabniki dejansko porabijo. To povečanje porabe energije lahko v večini pripišemo gospodarskemu okrevanju. Vpliv rastočih cen energije na letno porabo leta 2021 še ni bil opazen, vendar lahko pričakujemo, da bo leta 2022 očitnejši. 

Predhodni podatki kažejo, da so v Evropi leta 2021 obnovljivi viri energije še vedno predstavljali 22 % celotne porabe energije, kar pomeni, da se je njihova sicer močna rast iz zadnjih let ustavila. To lahko pojasnimo z manjšimi prispevki vetrne in vodne energije leta 2021, ob hkratnem ponovnem povečanju porabe energije. 

Pred nami je ključno leto glede napredka pri doseganju ciljev za leto 2030 

V prihodnjih letih bo treba za dosego podnebne nevtralnosti na dolgi rok letno znatno zmanjševati emisije. Z evropskimi podnebnimi pravili so se povečali cilji glede zmanjšanja emisij do leta 2030, kar pomeni vsaj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Evropski parlament in države članice se trenutno pogajajo o celovitem svežnju „Pripravljeni na 55“, pri čemer upoštevajo tudi predlagani načrt REPowerEU iz leta 2022. 

Da bi do leta 2030 dosegli cilj glede 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba emisije na leto povprečno zmanjšati za 134 milijonov ton ogljikovega dioksida (MtCO2 eq) v primerjavi z ocenjenimi ravnmi iz leta 2021. To je več kot dvakratno povprečno letno zmanjšanje, ki je bilo doseženo med letoma 1990 in 2020. V vseh sektorjih si je treba bistveno bolj prizadevati za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Poleg tega je treba odvzem ogljikovega dioksida povečati pri rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in v gozdarstvu, pri čemer bi obrnili sedanji trend zmanjševanja ponora ogljika v EU. 

Hkrati bi bilo treba v naslednjih letih znatno zmanjšati porabo energije – glede na nov predlagani cilj za leto 2030 bo treba v okviru načrta REPowerEU v obdobju 2022–2030 več kot podvojiti letne prihranke energije. Enako velja za obnovljivo energijo: od leta 2005 se je delež obnovljive energije v evropski končni bruto porabi energije vsako leto povprečno povečal za 0,8 odstotne točke. Ta delež bi bilo treba do leta 2030 povečati na 2,5 odstotne točke na leto, da bi dosegli povečani cilj glede 45 % obnovljive energije, ki je predlagan v načrtu REPowerEU. 

Čeprav je bil na ravni držav članic že dosežen znaten napredek, trenutne politike in ukrepi ne zadostujejo za izpolnitev novih ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev. Države članice bodo do sredine leta 2023 predložile osnutke posodobitev svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Tako bodo imele priložnost, da okrepijo svoje ukrepe in pripravijo načrte za obdobje do leta 2030, ki bodo odražali nova prizadevanja EU in cilj podnebne nevtralnosti. 

 

EEA’s climate and energy package:

Updated climate and energy indicators:

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage