All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Tla in zemljišča v Evropi se spopadajo s številnimi pritiski, med katere med drugim štejemo širjenje mestnih območij, kmetijsko in industrijsko onesnaževanje, pozidavo tal, razdrobljenost pokrajine, nizko stopnjo diverzifikacije poljščin, erozijo tal in ekstremne vremenske pojave, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Zelena mesta s čistejšimi viri energije in prevoznimi sistemi, zelena infrastruktura, ki povezuje zelene površine, in manj intenzivno kmetijstvo lahko pripomorejo k bolj trajnostni uporabi zemljišč in bolj zdravim tlom v Evropi.
Pokrovnost tal v Evropi je od leta 2000 dalje razmeroma stabilna, pri čemer približno 25 % tal pokrivajo njivska zemljišča in trajni nasadi, 17 % pašniki in 34 % gozdovi. Vendar se urbane površine in betonska infrastruktura še naprej širijo, zaradi česar se skupna kmetijska površina dejansko zmanjšuje. Čeprav pozidane površine pokrivajo manj kot 5 % širšega ozemlja partnerskih držav EEA, je območje, ki je bilo pozidano (z betonom ali asfaltom) med letoma 2000 in 2018, razmeroma veliko. Dobra novica je, da se je hitrost pozidave zemljišč v zadnjih letih upočasnila.
Tla vsebujejo znatne količine ogljika in dušika, ki se lahko sprostijo v ozračje glede na to, kako uporabljamo zemljišče. Poseki gozdov, pogozdovanja ali taljenje permafrosta lahko porušijo ravnotežje izpustov in ponorov toplogrednih plinov in ga prevesijo v eno ali drugo smer. Podnebne spremembe lahko tudi bistveno spremenijo možnosti, kaj in kje lahko kmetje pridelujejo.
Tla imajo ključno vlogo v naravnem kroženju snovi, med drugim tudi v krogotoku hranil. Ta določa koliko organske snovi (ogljika) in hranil (dušika in fosforja) se veže in shrani v tla. Preden lahko rastline uporabijo organske snovi, kot so denimo listi in koreninice, jih morajo organizmi, ki živijo v tleh, razgraditi na preprostejše spojine. Nekatere bakterije v tleh spreminjajo atmosferski dušik v mineralni dušik, ki je bistvenega pomena za rast rastlin. Gnojila vsebujejo dušik in fosfate za izboljšanje rasti rastlin, vendar slednje ne morejo porabiti celotnih razpoložljivih količin teh snovi. Njihov presežek tako prehaja v reke in jezera ter posledično vpliva na življenje v vodnih ekosistemih.
Številni svetovni politični okvirji, vključno s cilji trajnostnega razvoja (SDG) Združenih narodov, neposredno in posredno obravnavajo problematike v zvezi z zemljišči in tlemi. Predpogoj za uresničitev mnogih ciljev trajnostnega razvoja (SDG) so zdrava tla in trajnostna raba zemljišč. Spodaj je predstavljen pregled teh ciljev in njihova tesna povezanost s tlemi.
For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-eea-2019-zemljisca-in-1/grafika-informacije or scan the QR code.
PDF generated on 12.12.2024 08:51
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14
Akcije dokumenta
Deli z drugimi