naslednji
prejšnji
zadetki

Novice

Onesnaženost zraka v Evropi še vedno previsoka

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 30.10.2018 Zadnja sprememba 10.12.2019
4 min read
Photo: © Ieva Bruneniece, My City /EEA
Po najnovejših podatkih in informacijah, ki jih je objavila Evropska agencija za okolje (agencija EEA), onesnaženost zraka kljub počasnim izboljšavam še vedno presega omejitve in smernice Evropske unije in Svetovne zdravstvene organizacije. Onesnaženost zraka še vedno predstavlja nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Onesnaženost zraka je neviden morilec in za obravnavo vzrokov si moramo bolj prizadevati. Kar zadeva onesnaženost zraka, so emisije v cestnem prometu pogosto škodljivejše kot tiste iz drugih virov, saj se pojavljajo pri tleh, običajno v mestih, torej blizu ljudem. Zato je tako pomembno, da Evropa poveča svoja prizadevanja za zmanjšanje emisij, ki jih povzročajo promet, energija in kmetijstvo, ter vlaga v to, da bodo čistejše in bolj trajnostne. Celostni ukrepi v teh sektorjih lahko prinesejo očitne koristi za kakovost zraka in podnebje ter prispevajo k izboljšanju našega zdravja in dobrega počutja.

direktor agencije EEA, Hans Bruyninckx

Po podatkih iz poročila agencije EEA za leto 2018 „Kakovost zraka v Evropi“  je eden glavnih virov onesnaževanja zraka v Evropi cestni promet, še zlasti so škodljiva onesnaževala, kot so dušikov dioksid in trdni delci.  K onesnaženosti zraka prav tako prispevajo emisije iz kmetijstva, proizvodnje energije, industrije in gospodinjstev. Poročilo predstavlja najnovejše uradne podatke o kakovosti zraka, ki jih je leta 2016 sporočilo več kot 2 500 nadzornih postaj v Evropi.

Veliki vplivi onesnaženosti zraka na zdravje

Za zdravje ljudi so najškodljivejši  trdni delci, dušikov dioksid (NO2) in prizemni ozon (O3). Visoke koncentracije onesnaženosti zraka še vedno negativno vplivajo na Evropejce, zlasti tiste, ki živijo v mestih. Onesnaženost zraka ima tudi znatne vplive na gospodarstvo, skrajšuje življenja, povečuje zdravstvene stroške in zmanjšuje produktivnost v gospodarstvu, saj se zaradi slabega zdravja izgubljajo delovni dnevi. Onesnaženost zraka poleg tega negativno vpliva na ekosisteme, uničuje tla, gozdove, jezera in reke ter zmanjšuje kmetijske pridelke.

Pretekle in zdajšnje politike ter tehnološki razvoj so privedli do počasnega, vendar stalnega napredka pri zmanjševanju teh negativnih vplivov. Posodobljene ocene v poročilu kažejo, da so bile koncentracije trdnih delcev (PM2,5 ) leta 2015 v 41 evropskih državah odgovorne za približno 422 000 prezgodnjih smrti, od katerih jih je bilo v 28 državah članicah EU približno 391 000. Širša ocena, vključena v letošnje poročilo, kaže, da se je število prezgodnjih smrti zaradi trdnih delcev (PM2,5 ) v primerjavi z letom 1990 zmanjšalo za približno pol milijona prezgodnjih smrti na leto. To je posledica izvajanja evropskih politik o kakovosti zraka in uvedbe ukrepov na nacionalni in lokalni ravni, ki so na primer vodili do čistejših avtomobilov, industrije in proizvodnje energije.

 

Druge ključne ugotovitve

Delci: Leta 2016 je odstotek mestnega prebivalstva v 28 državah članicah EU, izpostavljenega trdnim delcem (PM2,5 ) (delcem s premerom 2,5 mikrometra ali manj), znašal 6 %, kar je bilo manj kot leto pred tem, ko je znašal 7 %. Toda približno 74 % mestnega prebivalstva EU je bilo izpostavljenega koncentracijam, ki so presegale strožje smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Izpostavljenost trdnim delcem (PM2,5 ) je leta 2015 po ocenah povzročila 422 000 prezgodnjih smrti v 41 državah.

Dušikov dioksid: Letna mejna vrednost dušikovega dioksida v Evropi je še vedno močno presežena. V letu 2016 je 7 % mestnega prebivalstva v 28 državah članicah EU živelo na območjih, kjer koncentracije presegajo letno mejno vrednost EU in smernice Svetovne zdravstvene organizacije; ta delež se je znižal z 9 % leta 2015. Izpostavljenost dušikovemu dioksidu je leta 2015 po ocenah povzročila 79 000 prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah.

Prizemni ozon: Približno 12 % mestnega prebivalstva v 28 državah članicah EU je bilo leta 2016 izpostavljenega ravni prizemnega ozona, ki je nad ciljno vrednostjo EU, kar je znatno zmanjšanje od leta 2015 (30 %), vendar pa je odstotek še vedno višji od 7 %, zabeleženih v letu 2014. Približno 98 % ljudi je bilo izpostavljenih ravnem, ki presegajo strožje smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Izpostavljenost ozonu je leta 2015 po ocenah povzročila 17 700 prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah.

Novo poročilo agencije EEA s pojasnili o ocenah tveganja za zdravje

Poročilo „Ocene tveganja za zdravje zaradi onesnaženosti zraka agencije EEA“, ki je bilo prav tako objavljeno danes, vsebuje podroben pregled, kako agencija EEA izračunava letne ocene kakovosti zraka, ki količinsko opredeljujejo vplive onesnaženosti zraka na zdravje prebivalstva.

Vplivi izpostavljenosti onesnaženosti zraka na zdravje so različni, povzročijo lahko od vnetja pljuč do prezgodnjih smrti. V primeru ocene tveganja za zdravje, ki jo izvede agencija EEA, se umrljivost izračuna kot količinsko opredeljen zdravstveni rezultat, saj so dokazi zanj najzanesljivejši. Umrljivost zaradi izpostavljenosti onesnaženosti zraka se ocenjuje v okviru „prezgodnjih smrti“ in „izgubljenih let življenja“. V poročilu agencije EEA o kakovosti zraka so obravnavani ocenjeni vplivi na zdravje, ki so povezani z izpostavljenostjo trdnim delcem PM2,5, dušikovemu dioksidu in prizemnemu ozonu v Evropi v letu 2015. Te ocene temeljijo na podatkih o onesnaženosti zraka, demografskih podatkih ter razmerju med izpostavljenostjo koncentracijam onesnaževal in določenimi zdravstvenimi rezultati. Ocene so pokazatelj splošnega vpliva onesnaženosti zraka pri določeni populaciji in jih na primer ni mogoče dodeliti določenim posameznikom, ki živijo na določenem geografskem območju.

 

Opomba glede ocene prezgodnjih smrti

Vplivov, ocenjenih za različna onesnaževala, ni mogoče preprosto seštevati, da bi ugotovili ocenjeni skupni vpliv na zdravje, ki je povezan z izpostavljenostjo. Ker so na primer koncentracije trdnih delcev (PM2,5 )in dušikovega dioksida (včasih močno) povezane, vplivov, ocenjenih zanje, ni mogoče združiti, saj bi to lahko povzročilo dvojno štetje.

 

 

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage