Članki
- Bulgarian (bg)
- Czech (cs)
- Danish (da)
- German (de)
- Greek (el)
- English (en)
- Spanish (es)
- Estonian (et)
- Finnish (fi)
- French (fr)
- Hungarian (hu)
- Icelandic (is)
- Italian (it)
- Lithuanian (lt)
- Latvian (lv)
- Maltese (mt)
- Dutch (nl)
- Norwegian (no)
- Polish (pl)
- Portuguese (pt)
- Romanian (ro)
- Slovak (sk)
- Slovenian (sl)
- Swedish (sv)
- Turkish (tr)
Voda za kmetijstvo
13.12.2012Hrano potrebujemo, za njeno pridelavo pa potrebujemo čisto sladko vodo. Z naraščanjem potreb, ki nastajajo zaradi dejavnosti ljudi, na eni strani in podnebnih sprememb na drugi strani, mnoge regije, zlasti na jugu, vse težje zagotavljajo dovolj sladke vode za svoje potrebe. Kako lahko še naprej pridelujemo hrano, ne da bi v naravi primanjkovalo čiste vode? Vsekakor bi pomagala učinkovitejša raba vode v kmetijstvu.
Evropsko stališče o trajnostnem razvoju
25.06.2012Namen oblikovalcev politike EU je z nizom zakonskih ukrepov doseči, da postane Evropa bolj „gospodarna z viri“. Toda kako Evropa dosega ravnovesje med gospodarstvom in naravo? Kaj pomeni trajnostni razvoj za EU in svet v razvoju v okviru konference Rio+20? V nadaljevanju predstavljamo eno stališče.
Odpadki na Grenlandiji
25.06.2012Odpadki se proizvajajo povsod, kjer živijo ljudje, od gosto naseljenih mest do oddaljenih naselij. Ostanki hrane, elektronski odpadki, baterije, papir, plastenke, oblačila, staro pohištvo — vse to je treba odstranjevati. Nekateri odpadki se ponovno uporabijo ali reciklirajo, drugi sežgejo zaradi energije ali pošljejo na odlagališča. Za ravnanje z odpadki ne obstaja ena metoda, ki bi delovala povsod. Pri izbiri metode za ravnanje z odpadki je treba upoštevati lokalne razmere. Konec koncev se odpadki začnejo kot lokalni problem. V nadaljevanju prikazujemo, kako se ob upoštevanju redko naseljenega prebivalstva, velikih razdalj med naselji in pomanjkanja cestne infrastrukture problema odpadkov loteva grenlandska vlada.
Ali je „poslovno smiselno“?
25.06.2012Številne gospodarske družbe, od majhnih podjetij do večnacionalnih družb, iščejo načine za ohranitev ali povečanje svojih tržnih deležev. Doseganje trajnostnega razvoja v časih ostre svetovne konkurence zahteva veliko več od „ozelenjevanja“ celostne podobe podjetja in zmanjševanja proizvodnih stroškov. Lahko pomeni nove oblike podjetja.
Življenje v potrošniški družbi
25.06.2012Desetletja razmeroma stalne rasti v Evropi so spremenila način našega življenja. Proizvajamo in trošimo več blaga in storitev. Več potujemo in dlje živimo. Posledično so postali vplivi na okolje naših gospodarskih dejavnosti doma in na tujem večji in vidnejši. Če se okoljska zakonodaja dosledno izvaja, dosega rezultate na terenu. Toda če pogledamo, kaj se je spremenilo v zadnjih dvajsetih letih, ali lahko rečemo, da se res trudimo po najboljših močeh?
Od rudnika do odpadkov in naprej
25.06.2012Skoraj vse, kar porabimo in proizvedemo, vpliva na naše okolje. Pri dnevnem odločanju o nakupu nekega blaga ali storitev pogosto ne razmišljamo o njihovih „odtisih“ na okolje. Njihove prodajne cene komaj kdaj odražajo dejanske stroške. Vendar lahko veliko storimo za ozelenitev svoje porabe in proizvodnje.
„Prava“ cena?
25.06.2012Gospodarstva mnogih držav v razvoju se zanašajo na izkoriščanje naravnih virov, da bi svoje prebivalstvo potegnila iz revščine, s čimer pa morda škodujejo naravnim sistemom, od katerih so odvisna. Kratkoročne rešitve pogosto spodkopavajo dolgoročno blaginjo prebivalstva. Ali lahko vlade pomagajo trgom pri postavljanju „prave“ cene za storitve narave in vplivajo na gospodarne izbire? V nadaljevanju je podrobneje opisano, kaj pomeni uporaba vode pri proizvodnji bombaža za Burkino Faso.
Odpadna hrana
25.06.2012Približno tretjina hrane, ki se proizvede na svetu, se izgubi ali zavrže. Če več kot milijarda ljudi na svetu zvečer zaspi lačna, se moramo vprašati, kaj se da storiti. Vendar odpadna hrana ni le izgubljena priložnost, da se lačni nahranijo. Pomeni tudi znatno izgubljanje drugih virov, kot so zemlja, voda, energija — in delo.
Ozelenjevanje gospodarstva
25.06.2012Leto 2011 bo večini ljudi ostalo v spominu kot leto finančnih pretresov, japonske katastrofe s potresom, cunamijem in jedrsko nesrečo, reševanje držav v Evropi in množičnih protestov, povezanih z arabsko pomladjo, gibanja Zasedimo Wall Street in španskih Indignados (ogorčenih). Le nekaj ljudi se bo spominjalo, da je bilo to tudi leto, ko so znanstveniki odkrili več kot 18 000 novih vrst, ki živijo na našem planetu. Še manj ljudi lahko navede eno samo vrsto, ki je bila razglašena za izumrlo.
Netrajnostna potrošnja
06.07.2011Ključno sporočilo: glavni razlog za to, da potrošnja negativno vpliva na okolje in povzroča prekomerno porabo virov, je v tem, da stroški za družbo, ki se kažejo v obliki degradacije okolja in virov, v cenah blaga in storitev niso v celoti izraženi. Veliko vrst blaga se prodaja prepoceni, čeprav škodujejo okolju, ekosistemom ali zdravju ljudi. (SOER 2010)
Porazdelitev naravnih bogastev
06.07.2011Od 8,2 milijarde ton materiala, ki je bil leta 2007 uporabljen v državah EU-27, so rudnine zajemale 52 %, fosilna goriva 23 %, biomasa 21 % in kovine 4 %. (SOER 2010)
Življenje v medsebojno povezanem svetu
06.07.2011„…sama teža skupnih prizadevanj in življenjskih slogov 500 milijonov Evropejcev je enostavno prevelika. Pri tem sploh ne štejemo več milijard drugih ljudi na našem planetu, ki si upravičeno želijo enakega načina življenja ... Spremeniti bo treba vedenje evropskih potrošnikov. Povečati ozaveščenost ljudi in vplivati na njihove navade.“ Janez Potočnik, komisar Evropske unije za okolje (marec 2010).
Eden od glavnih sklepov vodilnega poročila agencije EEA, SOER 2010, je očiten: „okoljski izzivi so kompleksni in jih ne smemo obravnavati posamično“.
Odpadki brez meja: Zhang Guofu, 35, zasluži 700 EUR na mesec, kar je na kitajskem podeželju ogromna plača. Prisluži si jo z brskanjem po odpadkih, kjer so med drugim nakupovalne vrečke iz britanske verige supermarketov in DVD-ji v angleškem jeziku. Resnica je, da lahko odpadki, odvrženi v koš v Londonu, zlahka pristanejo do 5000 milj daleč stran, v reciklažnem obratu v kitajski regiji delte reke Pearl.
Permalinks
- Permalink to this version
- be6607fdbe391fc14907a1f01734073c
- Permalink to latest version
- R369AOBFQ0
For references, please go to https://www.eea.europa.eu/sl/themes/waste/articles/articles_topic or scan the QR code.
PDF generated on 09.02.2023 07:31
Akcije dokumenta
Deli z drugimi