naslednji
prejšnji
zadetki

Press Release

Suša in čezmerna poraba vode v Evropi

Spremeni jezik
Press Release Objavljeno 05.03.2009 Zadnja sprememba 08.05.2017
Od igrišč za golf do knjig, od olivnega olja do cepiv, vsi izdelki in storitve, od katerih smo odvisni, skupaj z mnogimi drugimi vsakodnevnimi dejavnostmi zahtevajo življenjsko pomemben vir: vodo. Novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) potrjuje, da v mnogih predelih Evrope raba vode ni trajnostna. Poročilo prinaša priporočila za nov pristop k upravljanju vodnih virov.

Kar zadeva vodo, živimo prek svojih zmožnosti. Kratkoročna rešitev probelma pomanjkanja vode je bila črpanje še večjih količin vode iz naših površinskih in podzemnih vodnih zalog. Čezmerno izkoriščanje ni trajnostno ter močno učinkuje na kakovost in količino preostale vode ter na ekosisteme, ki so od nje odvisni. Omejiti moramo potrebe po vodi, čim bolj zmanjšati količino odvzete vode in povečati učinkovitost njene rabe.

Profesorica Jacqueline McGlade, izvršna direktorica EEA

V poročilu EEA z naslovom "Vodni viri v Evropi – soočanje s pomanjkanjem vode in sušo" je poudarjeno, da čeprav ima južna Evropa še naprej največje težave s pomanjkanjem vode, je poraba vode čedalje bolj omejena tudi v nekaterih severnih predelih. Poleg tega se bosta zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti povečali r intenzivnost in pogostost suš,  omejevanje porabe vode pa se bo zaostrilo zlasti v poletnih mesecih.

„Kar zadeva vodo, živimo prek svojih zmožnosti. Kratkoročna rešitev probelma  pomanjkanja vode je bila črpanje še večjih količin vode iz naših površinskih in podzemnih vodnih zalog. Čezmerno izkoriščanje ni trajnostno ter močno učinkuje na kakovost in količino preostale vode ter na ekosisteme, ki so od nje odvisni,“ pravi profesorica Jacqueline McGlade, izvršna direktorica EEA. „Omejiti moramo potrebe po vodi, čim bolj zmanjšati količino odvzete vode in povečati učinkovitost njene rabe.“

Ključne ugotovitve in priporočila

Preusmeritev pri upravljanju vode s povečevanja oskrbe na zmanjševanje potreb mora vključevati različne politike in prakse:

  • v vseh sektorjih, vključno s kmetijskim, je treba ceno vode določati glede na porabljeno količino;
  • vlade morajo obširneje uvajati načrte z a obvladovanje suš in se namesto na reševanje kriz osredotočati na obvladovanje tveganj;
  • na področjih, kjer primanjkuje vode, se je treba izogibati sejanju posevkov, ki zahtevajo intenzivno namakanje;
  • s kombiniranjem izbire posevkov in namakalnih metod je mogoče ob podpori kmetijskih svetovalnih programov bistveno izboljšati učinkovito rabo vode v kmetijstvu. Nacionalni skladi in skladi EU, vključno s skupno kmetijsko politiko Evropske unije, imajo lahko pomembno vlogo pri spodbujanju učinkovite in trajnostne rabe vode v kmetijstvu;
  • ukrepi za spodbujanje javne ozaveščenosti, kot so ekološko označevanje, ekološko certificiranje in izobraževalni programi v šolah, so bistveni za doseganje cilja trajnostne rabe vode;
  • potrebno se je spopasti s problemom izgub iz sistemov javne oskrbe z vodo. V nekaterih delih Evrope izgube vode zaradi puščanj presegajo 40 % skupne dobave;
  • nezakonito odvzemanje vode, pogosto za kmetijsko uporabo, je v nekaterih delih Evrope zelo razširjeno. Za reševanje težave je treba uvesti ustrezen nadzor in sistem glob ali kazni;
  • organi oblasti morajo za zmanjševanje pomanjkanja vode oblikovati spodbude za večjo uporabo nadomestnih vodnih virov, kot so prečiščena odpadna voda, odpadna gospodinjska voda in „zajeta“ deževnica.

Pregled porabe vode v Evropi

V celotni Evropi se 44 % odvzete vode uporabi za proizvodnjo energije, 24 % za kmetijstvo, 21 % za javno oskrbo z vodo in 11 % za industrijo. Vendar pa te številke prikrivajo precejšnje razlike v  porabi vode po različnih sektorjih in v različnih regijah po celini. V južni Evropi se na primer v kmetijstvu porabi 60 % vse odvzete vode, ta odstotek pa se na nekaterih območjih poviša celo na 80 %.

V vsej Evropi površinske vode, kot so jezera in reke, dajejo 81 % vse odvzete sladke vode in so prevladujoč vodni vir za industrijo, energijo in kmetijstvo. Nasprotno pa se javna oskrba z vodo opira predvsem na podtalnico zaradi njene na splošno boljše kakovosti. Skoraj vsa voda, uporabljena za proizvodnjo energije, se vrne vodnemu telesu, medtem ko to za večino odvzete vode v kmetijstvu ne velja.

Vse pogostejše nadomestilo za običajne vodne vire postaja razsoljevanje, zlasti v tistih regijah Evrope, kjer je poraba vode omejena. Pri ocenjevanju skupnega vpliva razsoljevanja na okolje pa je vendarle treba upoštevati visoke energetske zahteve tega postopka in slanico, ki je njegov rezultat.

Opombe za urednika

Poročilo je na voljo na www.eea.europa.eu/publications/water-resources-across-europe

Poročilo bo tisku predstavljeno na Petem svetovnem vodnem forumu v  Istanbulu v Turčiji: http://worldwaterforum5.org/

O Evropski agenciji za okolje (EEA)

EEA ima sedež v Kopenhagnu. Agencija z zagotavljanjem pravočasnih, ciljno usmerjenih, ustreznih in zanesljivih informacij pomaga oblikovalcem politike in javnosti pri doseganju vidnih in merljivih izboljšav v okolju Evrope.

Kontaktni podatki

Za tiskovne poizvedbe:

Ga. Gülçin Karadeniz

tiskovna predstavnica

gulcin.karadeniz at eea.europa.eu

mobilni telefon: +45 23 68 36 53

Povezani prispevki

Permalinks

Geographic coverage

Akcije dokumenta