Urbano okolje

Urbanizacija v Evropi je stalnica, tako v smislu širjenja urbanih površin kot povečevanja deleža mestnega prebivalstva. Medtem ko širjenje mest in mestnega življenja poteka po Evropi v različnih oblikah, se meja med mestom in podeželjem zamegljuje. Dandanes se primestna območja povečujejo veliko hitreje kot tradicionalna mestna jedra. Projekt PLUREL Odnosi pri rabi obmestnih zemljišč - Strategije in orodja za oceno trajnostnosti povezav med mestom in podeželjem je bil zasnovan z namenom, da bi za načrtovanje in napovedovanje oblikovali nove strategije in orodja, ki so pri rabi zemljišč bistvena za razvoj trajnostnih odnosov med mestom in podeželjem.

Okoljski izzivi in priložnosti urbanizacije so med seboj tesno povezani. Mnoga mesta se borijo s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi težavami, ki izvirajo iz obremenitev, kot so prenaseljenost ali upad prebivalstva, družbena neenakost, onesnaževanje in promet. Po drugi strani ponuja bližina ljudi, podjetij in storitev priložnosti za izgradnjo Evrope, gospodarnejše z viri. Gostota prebivalstva v mestih že zdaj pomeni krajše poti na delo in do storitev ter več hoje, kolesarjenja ali uporabe sredstev javnega prevoza, stanovanja v večdružinskih hišah in blokih pa potrebujejo manj ogrevanja ter zavzamejo manj površine na stanovalca. Zato mestni prebivalci v povprečju porabijo manj energije in zemlje na osebo kot prebivalci podeželja.

Največji izziv evropskih urbanih območij je poiskati ravnovesje med gostoto in strnjenostjo prebivalstva na eni ter kakovostjo življenja v zdravem urbanem okolju na drugi strani.

Politike Evropske unije

Mesta so pomembna za celotno Evropo. Evropska politika mora mestom omogočiti, da trajnostno upravljajo s svojimi površinami. Trajnostna mesta bodo postala temelj za dosego pomembnega cilja strategije Evropa 2020 – učinkovite rabe virov v Evropi.  

Povezovanje politike na evropski in lokalni ravni ter nove oblike upravljanja predstavljajo ključ do boljšega izkoristka urbanizacije. Pobude Evropske komisije, kot sta nagrada za zeleno prestolnico Evrope ali Konvencija županov, v katerih mesta prostovoljno sodelujejo z Evropsko unijo, označujejo to novo smer v politiki. Z njihovo pomočjo se izvaja tematska strategija za urbano okolje, hkrati pa dopolnjujejo politike Evropske unije, ki zadevajo mesta neposredno, kot na primer direktive o kakovosti zraka, okoljskem hrupu in komunalni odpadni vodi, ali pa posredno, kot na primer direktiva o poplavah.

Te politike sestavljajo tako imenovano „mestno agendo“ Evrope, ki vključuje tudi evropsko urbano politiko na drugih področjih, na primer Leipziško listino o trajnostnih evropskih mestih, urbano razsežnost kohezijske politike ali akcijski načrt o mobilnosti v mestih.

Dejavnosti Evropske agencije za okolje

Evropska agencija za okolje (EEA) urbano okolje v Evropi redno ocenjuje, in sicer trende na področju infrastrukturne zasedenosti zemljišč, porabe in kakovosti okolja – na primer s tematsko oceno urbanega okolja v Poročilu o stanju okolja 2010. Cilj agencije EEA je postaviti urbano okolje v širši okvir zagotavljanja kakovosti življenja v evropskih mestih, kar je povezano z družbeno-gospodarsko in kulturno razsežnostjo.

Agencija EEA pridobiva in hrani vseevropske sklope podatkov o urbanem okolju, kot so Urbani atlas, podatkovna zbirka o kakovosti zraka AirBase in zbirka Evropskega centra za opazovanje hrupa in obveščanje (NOISE). Ti so skupaj s podatki drugih evropskih organizacij o urbanem okolju navedeni na spletni platformi za celostno spremljanje urbanega okolja v Evropi (IUME), pri kateri EEA sodeluje z drugimi evropskimi interesnimi skupinami, da bi izboljšala podatke o urbanem okolju.

Obeti za prihodnost

V svojih ocenah se agencija EEA trenutno pomika od vrednotenja posameznih urbanih elementov, kot sta raba urbanih površin ali kakovost zraka, k celovitejšemu pojmu, tj. pojmu urbanega metabolizma. Ta koncept omogoča opisovanje funkcionalnosti urbanih območij in ocenjevanje, kako vzorci mestnega življenja in nenehni procesi urbanizacije vplivajo na okolje. Tovrstne ocene so ključnega pomena za oblikovalce politike, ki si prizadevajo, da bi v Evropi temeljito izrabili možnosti urbanih območij za učinkovito rabo virov.