naslednji
prejšnji
zadetki

Trajnostni prehod

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 23.11.2023
3 min read
Evropska agencija za okolje (EEA) je v svojem petletnem vodilnem poročilu Stanje in napovedi 2020 (SOER 2020) ugotovila, da so napovedi za evropsko okolje kljub izboljšanju v zadnjih desetletjih zaskrbljujoče. Prihodnji svetovni in sistemski okoljski izzivi kažejo, da bodo za doseganje dolgoročnih ciljev EU glede trajnostnega razvoja potrebne korenite spremembe v ključnih družbenih sistemih, zlasti tistih, ki so povezani s hrano, energijo, mobilnostjo in pozidavo okolja.

Za doseganje takega prehoda bo potrebno precej več kot postopne izboljšave učinkovitosti. Namesto tega bo treba dolgoročno in temeljito spremeniti prevladujoče prakse, politike in načine razmišljanja, za kar bo posledično potrebno novo znanje. To pomeni, da je treba premagati kratkoročno politično in gospodarsko razmišljanje, ki trenutno prevladuje, ter namesto tega upoštevati dolgoročne, celovite in globalne vidike.

Uvod

Pozivi h koreniti spremembi evropskih družbenih sistemov izražajo priznavanje obsežnosti spremembe, ki je potrebna za doseganje dolgoročne trajnosti, in sistemske narave izziva. Svetovni megatrendi, kot sta širjenje zahodnih vzorcev potrošnje in povezano povpraševanje po virih, predstavljajo vse večje breme za ekosisteme. Uskladitev predvidene rasti svetovnega gospodarstva z omejenimi okoljskimi mejami je mogoča le, če se temeljito spremenijo ključni proizvodni sistemi in sistemi potrošnje. Vendar izvajanje teh sprememb preprečujejo velike ovire, saj so sistemi, ki povzročajo velik del pritiskov na okolje, zapleteno povezani tudi s koristmi in interesi, kot so delovna mesta, naložbe, življenjski slogi in vrednote. Zato bodo posegi verjetno povzročili zapletene in negotove kompromise, ki se jim bodo nosilci stroškov upirali.

Število raziskav na tem področju se hitro povečuje, v njih pa se obravnavajo globalne sile, ki pozivajo k prehodu, značilnosti in delovanje ključnih sistemov ter procesi in ukrepi upravljanja, ki bi lahko spodbudili in usmerjali sistemske spremembe. V ustrezni literaturi je poudarjeno, kako niso pomembne le inovativne tehnologije, temveč tudi nove prakse in vedenje, ki temeljijo na spremembah prepričanj in vrednot. Zaradi zapletenosti in negotovosti sistemskih sprememb so potrebne tudi skrbno zasnovane kombinacije politik ter odprti in prilagodljivi načini upravljanja. Ker je za obravnavo zapletenih izzivov 21. stoletja znanje pogosto razpršeno v družbi, bodo morale vlade pogosto sodelovati s podjetji in civilno družbo kot dejavnimi partnerji.

Politike EU na to temo

Sedmi okoljski akcijski program EU vključuje vizijo, da bomo leta 2050 živeli

„dobro znotraj okoljskih omejitev našega planeta“.

Kot je pojasnjeno v njem in drugih politikah EU, bodo za uresničitev te vizije potrebne daljnosežne spremembe proizvodnih sistemov in sistemov potrošnje. V načrtu za nizkoogljično gospodarstvo je na primer določen cilj, da se bodo emisije toplogrednih plinov v EU do leta 2050 zmanjšale za 80 %, medtem ko je strategija za krožno gospodarstvo osredotočena na znatne izboljšave na področju zmanjševanja odpadkov in ravnanja z njimi do leta 2030. Na svetovni ravni cilji Združenih narodov glede trajnostnega razvoja vsebujejo bogato zbirko ciljev, ki obravnavajo socialno-ekonomsko in okoljsko razsežnost trajnosti.

Dejavnosti Evropske agencije za okolje

Evropska agencija za okolje se z vprašanjem trajnostnega prehoda srečuje na različnih ravneh in s številnimi različnimi analitičnimi pristopi. Njeno delo vključuje:

  • analiziranje globalnih megatrendov in okoljskih omejitev planeta, vključno z njihovimi posledicami na evropski, regionalni in nacionalni ravni;
  • analiziranje ključnih evropskih socialno-tehnoloških in socialno-okoljskih sistemov, kot so hrana, energija, mobilnost in urbani sistemi, ter njihovih posledic za okolje in naravne vire;
  • ocenjevanje, kaj trajnostni prehod pomeni v teoriji in praksi, pri čemer se opira na akademske raziskave in dokaze, pridobljene s študijami primerov po Evropi;
  • nadgrajevanje znanja o v prihodnost usmerjenih in trajnostnih ocenah, vključno z analiziranjem gibanj, dejavnikov, ki spodbujajo spremembe, sistemskih tveganj in porajajočih se vprašanj, ki so pomembna za okolje in trajnost;
  • krepitev zmogljivosti in širjenje v prihodnost usmerjenih informacij v okviru Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet) ter mreženje z evropskimi in mednarodnimi deležniki in raziskovalnimi mrežami.

Sorodne povezave

Raziskovalna mreža za okoljske omejitve planeta

Raziskovalna mreža za trajnostni prehod

Raziskovalna platforma Future Earth

Evropski sistem za analizo strategij in politik

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Akcije dokumenta