naslednji
prejšnji
zadetki

Novice

Z reševanjem problematike onesnaženja in podnebnih sprememb v Evropi bomo pripomogli k izboljšanju zdravja in počutja, zlasti najranljivejših prebivalcev

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 08.09.2020 Zadnja sprememba 09.09.2020
5 min read
Photo: © Chanan Greenblatt on Unsplash
Onesnaženje zraka in obremenitev s hrupom, učinki podnebnih sprememb, kot so vročinski vali, ter izpostavljenost nevarnim kemikalijam so vzroki za zdravstvene težave Evropejcev. Kot kaže obsežna ocena zdravja in okolja, ki jo je danes objavila Evropska agencija za okolje (EEA), slaba kakovost okolja prispeva k 13 % smrti.

Medtem ko smo v evropskem okolju priča izboljšavam in so v zelenem dogovoru o trajnostni prihodnosti začrtane jasne usmeritve, je v poročilu izpostavljeno, da je potrebno odločno ukrepanje za zaščito najranljivejših skupin naše družbe, saj revščino pogosto spremljajo bivanje v slabih okoljskih pogojih in zdravstvene težave. Reševanje teh povezav mora biti del celostnega pristopa k bolj vključujoči in trajnostni Evropi

Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA

Izboljšanje zdravja in dobrega počutja evropskih državljanov je pomembnejše kot kdaj koli prej, pri čemer je pozornost trenutno usmerjena na obravnavanje pandemije COVID-19. Pandemija odlično ponazarja, kako zapletene so povezave med okoljem, našimi socialnimi sistemi in našim zdravjem.

Po podatkih poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe [Zdravo okolje, zdravo življenje: kako okolje vpliva na zdravje in dobro počutje v Evropi] je velik delež bremena bolezni v Evropi še vedno povezan z onesnaževanjem okolja, ki je posledica človeških dejavnosti. V poročilu, ki se pretežno naslanja na podatke Svetovne zdravstvene organizacije o vzrokih smrti in bolezni, je izpostavljeno, da je kakovost evropskega okolja ključnega pomena za določanje našega zdravja in dobrega počutja. Prikazano je, kako socialna prikrajšanost, nezdrave navade in spreminjajoči se demografski trendi v Evropi vplivajo na okoljsko zdravje, pri čemer so najhuje prizadete najranljivejše skupine prebivalstva.

„Obstaja jasna povezava med stanjem okolja in zdravjem našega prebivalstva. Vsi moramo doumeti, da s skrbjo za naš planet ne bomo le rešili ekosistemov, pač pa tudi življenja, zlasti življenja najranljivejših skupin prebivalstva. Evropska skupnost je zavezana temu pristopu z novo strategijo za biotsko raznovrstnost, akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo in drugimi prihodnjimi pobudami pa stopamo proti odpornejši in bolj zdravi Evropi za državljane Evropske unije in drugih regij,“ je dejal Virginijus Sinkevičius, komisar za okolje, oceane in ribištvo.

„COVID-19 je še eno opozorilo, ki nas je prisililo, da se jasno zavemo razmerja med našimi ekosistemi in našim zdravjem ter potrebe po tem, da se soočimo z dejstvi – naš način življenja, potrošnje in proizvodnje škoduje podnebju in negativno vpliva na naše zdravje. Sprejeli smo močne zaveze za varovanje zdravja naših državljanov in našega planeta – od strategije ‚od vil do vilic‘ za trajnostno in zdravo hrano do prihodnjega evropskega načrta za boj proti raku,“ je dejala Stella Kyriakides, komisarka za zdravje in varnost hrane.

„Medtem ko smo v evropskem okolju priča izboljšavam in so v zelenem dogovoru o trajnostni prihodnosti začrtane jasne usmeritve, je v poročilu izpostavljeno, da je potrebno odločno ukrepanje za zaščito najranljivejših skupin naše družbe, saj revščino pogosto spremljajo bivanje v slabih okoljskih pogojih in zdravstvene težave. Reševanje teh povezav mora biti del celostnega pristopa k bolj vključujoči in trajnostni Evropi,“ je rekel Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA.

Ključne ugotovitve

  • Onesnaženost zraka ostaja glavna okoljska grožnja za zdravje v Evropi, saj v EU zaradi onesnaženosti zraka vsako leto prezgodaj umre več kot 400 000 ljudi. Na drugem mestu je obremenitev s hrupom, ta prispeva k 12 000 prezgodnjim smrtim; sledijo učinki podnebnih sprememb, predvsem vročinski vali.
  • Breme onesnaženosti in podnebnih sprememb se po Evropi razlikuje, pri čemer obstajajo jasne razlike med državami vzhodne in zahodne Evrope. Na nacionalni ravni je največji delež smrti zaradi okolja v Bosni in Hercegovini (27 %), najnižji pa na Islandiji in Norveškem (9 %).
  • Socialno prikrajšane skupnosti se običajno borijo zaradi trojnega bremena: revščine, slabe kakovosti okolja in zdravstvenih težav. Revnejše skupnosti so pogosto izpostavljene višjim ravnem onesnaženja in hrupa ter višjim temperaturam, medtem ko že obstoječa zdravstvena stanja povečujejo ranljivost za okoljska tveganja za zdravje. Za izboljšanje okoljskih pogojev najranljivejših skupin prebivalstva v Evropi so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi.
  • Ljudje so v vsakem trenutku izpostavljeni več tveganjem hkrati, vključno z onesnaženostjo zraka in vode, obremenitvijo s hrupom ter kemikalijami, kar v nekaterih primerih hkrati vpliva na zdravje. Za tovrstne večplastne grožnje so zlasti občutljiva evropska mesta; ta imajo poleg tega tudi bolj omejen dostop do zelenih in modrih površin.
  • Trenutno poteka raziskava, v kateri proučujejo povezave med aktualno pandemijo COVID-19 in okoljskimi dejavniki. Za virus, ki povzroča COVID-19, se domneva, da je „preskočil z ene vrste na drugo“, in sicer z živali na ljudi, kar je nepredvidljiva posledica pritiska, ki ga vse večja potrošnja povzroča na naše naravne sisteme. V zvezi z učinkim COVID-19 pandemije na skupnosti zgodnji dokazi kažejo, da sta onesnaženost zraka in revščina morda povezani z večjo smrtnostjo. V skladu z začetno oceno v poročilu so za razjasnitev teh povezav potrebne nadaljnje raziskave.

Ključni del rešitev so boljše povezovanje politik ter več zelenih in modrih površin

V poročilu je poudarjano, da so za obvladovanje okoljskih tveganj, zaščito najranljivejših skupin prebivalstva in poln izkoristek prednosti, ki jih nudi narava pri podpori zdravju in dobremu počutju, potrebni celostni pristop in zdravstvene politike.

Zdrava narava je ključni mehanizem za zagotavljanje javnega zdravja, zmanjšanje bolezni ter spodbujanje zdravja in dobrega počutja. Zelene rešitve so zmagovita trojna kombinacija za zdravje, družbo in okolje. Kakovostne zelene in modre površine na mestnih območjih podpirajo zdravje in dobro počutje, saj nudijo prostor za telesno dejavnost, sproščanje in socialno vključevanje ter imajo velike prednosti za revne skupnosti. Zelene in modre površine hladijo mesta med vročinski vali, zmanjšujejo verjetnost nastanka poplav, zmanjšujejo obremenitev s hrupom in podpirajo biotsko raznovrstnost v mestih. Med pandemijo COVID-19 so številni komentatorji opazili, da so ljudje znova začeli ceniti prednosti dostopa do zelenih in modrih površin za duševno zdravje in dobro počutje, zlasti na mestnih območjih.

V EU evropski zeleni dogovor predstavlja ključno spremembo glede usmeritve evropske politične agende ter določa trajnostno in vključujočo strategijo za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja ljudi ter skrb za naravo, pri čemer nihče ne ostane prezrt.

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage