Obnovljiva energija: ključ do nizkoogljične evropske prihodnosti

Ali menite, da bo Evropska unija dosegla svoj cilj za leto 2020, in sicer da bo 20 % svojih končnih potreb po energiji pridobila iz obnovljivih virov?

Glede na naš dosedanji napredek se zdi verjetno, da bo ta cilj dosegla. Poraba obnovljivih virov energije v EU je iz leta v leto rasla in je v letu 2014 dosegla 16 % končne porabe energije. Ta delež je večji od začasne usmeritve za Evropo, ki je določena v direktivi o obnovljivih virih energije, tako da smo zdaj na dobri poti. Na nacionalni ravni je stanje nekoliko bolj raznoliko, vendar velika večina držav članic dobro napreduje.

Povečana poraba obnovljivih virov energije je koristna na številnih področjih. Napredek za doseganje ciljev na evropski in nacionalni ravni pomeni, da obnovljivi viri energije učinkovito nadomeščajo fosilna goriva in podpirajo strukturni prehod na čiste vire energije. Ti obetavni premiki v razvoju lahko evropska podjetja pripravijo na vstop v nove globalne energetske sektorje, na katerih se pričakuje opazna rast. V širši javnosti je že mogoče opaziti povečano zanimanje za čiste vire energije, kar družba tudi podpira. Ta dejavnik bi lahko pripomogel pri pospeševanju trenutnega prehoda na uporabo čistih virov energije. Kljub tem pozitivnim spremembam nas še vedno čaka veliko dela, preden bo ta energetski prehod dejansko uresničen.

Ali bo EU kdaj v celoti odvisna od obnovljive energije ali brez fosilnih goriv pač ne bo šlo?

S Pariškim sporazumom je bilo na svetovni ravni doseženo soglasje za prehod k nizkoogljični prihodnosti. Evropska unija si je že zastavila ambiciozne podnebne cilje; za doseganje naših dolgoročnih ciljev dekarbonizacije morajo obnovljivi viri do leta 2050 predstavljati najmanj 55 do 75 % naših potreb po energiji. Seveda je to velik izziv, vendar menim, da je izvedljivo.

Obnovljivi viri energije so ključ do dolgoročnih prizadevanj za ublažitev podnebnih sprememb in bodo imeli vedno večjo vlogo pri izboljšanju skupne energetske varnosti EU. Kljub temu bodo potrebe po fosilnih gorivih najverjetneje še nekaj časa prisotne, čeprav se je naša odvisnost od njih začela zmanjševati. Poleg geopolitičnih tveganj predstavljajo fosilna goriva nesorazmerne zunanje stroške za družbo v obliki škode za zdravje in okolje.

Medtem ko bi lahko dolgotrajne nizke cene nafte vplivale na stroškovno konkurenčnost obnovljivih virov energije, so dolgoročni obeti za obnovljive vire energije dobri. Tehnologije na področju obnovljivih virov energije postajajo vedno bolj stroškovno konkurenčne. Na številnih mestih obnovljivi viri energije po tržnih cenah že uspešno konkurirajo tehnologijam fosilnih goriv. Poleg tega bi obnovljivi viri energije odločno prehiteli običajne tehnologije, če bi se v cenah energije bolje odražali vplivi na okolje kot so emisije v zrak, podnebje in vodo, povezani s proizvodnjo in uporabo energije.

Ali ima Evropa vodilno vlogo pri razvoju virov čiste energije?

Kot kaže nedavno poročilo agencije EEA o uporabi obnovljivih virov energije v Evropi, je EU znatno prispevala h globalnemu razvoju tehnologij obnovljive energije. V obdobju 2005–2012 je Evropa zabeležila največji delež pri skupnih novih globalnih naložbah v obnovljive vire energije, Kitajska jo je prehitela le leta 2013. Leta 2014 je bila na območju EU-28 največja nameščena in priključena solarna fotovoltaična (PV) zmogljivost na svetu – približno trikrat večja kot na Kitajskem – in največja zmogljivost vetrne energije na svetu. Hitrost naložb v Evropi se je v zadnjem času sicer zmanjšala, a  hkrati povečala v drugih delih sveta.

Z vidika zaposlovanja v sektorju obnovljivih virov energije je EU ena ključnih globalnih akterjev. Leta 2014 je imela drugo najvišjo stopnjo zaposlenih delavcev na tem področju, takoj za Brazilijo. Največji delodajalci v sektorju obnovljivih virov energije EU so vetrna in solarna fotovoltaična industrija ter industrija trdne biomase. Na področju solarne fotovoltaične industrije in vetrne industrije je bilo opaziti upad zaposlitev zaradi vedno večje konkurence s strani Kitajske. Kljub temu ostaja delež zaposlitev na področju obnovljivih virov energije v EU-28 še vedno večji kot na Kitajskem.

Kakšni izzivi so pred nami?

Prvič, svetovne razmere na področju obnovljivih virov energije se hitro spreminjajo. Če želi Evropa zadržati prednost gonilne sile na trgu, mora ohraniti svojo zavezanost. Dejstvo, da financiranje raziskav in razvoja na področju obnovljivih virov energije v zadnjem času stagnira, nakazuje na možnost poslabšanja položaja prebojnih tehnologij prihodnosti. Mednarodna agencija za energijo v tem okviru priporoča potrojitev svojih trenutnih izdatkov za raziskave in razvoj inovacij na področju čiste energije.

Poleg tega je treba preoblikovati notranji energetski trg EU, da bi postal učinkovitejši in bi lahko upošteval naraščajoče ravni nestanovitnih obnovljivih virov energije. Nestanovitni obnovljivi viri energije, kot sta solarna fotovoltaična in vetrna energija, oskrbujejo električno omrežje z električno energijo, kadar podnebni pogoji to dopuščajo. Ob obstoječih tržnih pravilih ti viri energije ne zmorejo doseči ustreznih ravni cen, kar je problematika, ki jo bo treba v prihodnosti razrešiti. Izboljšanje učinkovitosti, prenosa, čezmejne povezanosti in energetskih zalog ter dejavnejša vloga pri uravnavanju povpraševanja bodo prav tako pomembni za prehod na uporabo čistih virov energije.

Kako agencija EEA zagotavlja učinkovitejšo uporabo obnovljivih virov energije?

Pripravljamo redne ocene napredka z vidika doseganja ciljev EU, s čimer podpiramo nosilce odločanja v Evropi. Naša poročila vključujejo tudi trenutno stanje okolja, z Evropskim okoljskim informacijskim in opazovalnim omrežjem (Eionet) pa delujemo kot koordinacijsko središče za države članice, da vsako leto opredelimo in obravnavamo vprašanja v zvezi z obnovljivimi viri energije.

Mihai Tomescu