naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Zdravje in okolje, vključno z onesnaženostjo zraka in obremenitvijo s hrupom – osvetlitev dela Evropske agencije za okolje (EEA)

Spremeni jezik
Article Objavljeno 11.02.2021 Zadnja sprememba 11.05.2021
6 min read
Photo: © Joshua Earle on Unsplash
Onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in vplivi podnebnih sprememb so ključna tveganja za vsakodnevno zdravje in dobro počutje Evropejcev. Govorili smo s Catherine Ganzleben, vodjo skupine za onesnaženost zraka, okolje in zdravje, Albertom Gonzálezom, strokovnjakom za kakovost zraka pri agenciji EEA, in Eulalio Peris, strokovnjakinjo za obremenitev s hrupom pri agenciji EEA, da bi izvedeli več o tem, kako agencija EEA krepi znanje na tem pomembnem področju dela.

Catherine, zakaj agencija EEA deluje na področju zdravja in okolja? Katera so največja tveganja za naše dobro počutje?

Zdravje ljudi in zdravje ekosistemov sta neločljivo povezana. Naše telo za svoje delovanje vsak dan potrebuje čist zrak, vodo in hrano. Kot ljudje in skupnosti uspevamo tako, da preživljamo čas v naravi, telovadimo, se družimo in sproščamo. Ko pa živimo, delamo, hodimo v šolo ali se igramo v onesnaženem okolju, trpita naše telo in um. Varstvo narave ne pomeni zaščite planeta. Pomeni varovanje zdravja in dobrega počutja nas in naših otrok. Ko preprečujemo onesnaževanje, ukrepamo v prid javnega zdravja.

Največje neposredno tveganje za zdravje sta onesnaženost zraka in obremenitev s hrupom, zlasti v mestih. Dolgoročno so podnebne spremembe eksistenčna grožnja za naš način življenja. To vključuje neposredno izgubo življenj zaradi vročinskih valov, gozdnih požarov in poplav, kot tudi dolgoročnejšo grožnjo, ki jo spreminjajoči se vremenski vzorci pomenijo za proizvodnjo hrane. Opažamo tudi spremembe v širjenju nalezljivih bolezni, saj se žuželke, ki prenašajo te bolezni, s segrevanjem podnebja premikajo proti severu. Vemo tudi, da so nekatere kemikalije nevarne za zdravje.

Kaj je Evropska agencija za okolje doslej naredila na tem področju?

Prizadevamo si, da bi bolje razumeli, kako okolje vpliva na naše zdravje in dobro počutje. Zbiramo dokaze o tem, kako so ljudje po Evropi izpostavljeni številnim okoljskim tveganjem, vključno z onesnaženostjo zraka, obremenitvijo s hrupom, podnebnimi spremembami in kemikalijami. V našem nedavnem poročilu Zdravo okolje, zdravo življenje: vpliv okolja na zdravje in dobro počutje v Evropi (Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe) so zbrani najnovejši dokazi in ocena vpliva na zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je v Evropi vsak osmi primer smrti posledica onesnaženega okolja. Te smrti je mogoče preprečiti in se jim je mogoče izogniti s prizadevanji za boljšo kakovost okolja.

Preučujemo tudi, kako so okoljska tveganja porazdeljena po družbi, in ugotavljamo, da okoljski stresorji najbolj prizadenejo najbolj ranljive ljudi v družbi. Socialno prikrajšane skupnosti so izpostavljene večjemu bremenu onesnaženosti. Okoljska zdravstvena tveganja bolj negativno vplivajo na revnejše ljudi, otroke, starejše in osebe s slabim zdravstvenim stanjem. Ta neenaka porazdelitev tveganja povečuje obstoječe neenakosti na področju zdravja v Evropi.

Pozitivna plat našega dela pa je, da preučujemo tudi koristi, ki jih nudi narava. Zlasti ima velika večina ljudi v Evropi dostop do visokokakovostne pitne vode, medtem ko so evropske kopalne vode odlične kakovosti ter ponujajo priložnosti za telesno vadbo in rekreacijo.

Kako Evropska agencija za okolje s svojim delom podpira evropski zeleni dogovor?

Evropska agencija za okolje pri delu na področju okolja in zdravja zbira razpoložljive dokaze o vplivu onesnaženosti, podnebnih sprememb in degradacije ekosistemov na zdravje v Evropi. V našem nedavnem poročilu Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020 (SOER 2020) je opisano, kako naš sedanji način življenja v smislu naše proizvodnje in potrošnje, porabe energije, izbire načinov mobilnosti in prehranskega sistema povzroča degradacijo okolja. S to bazo znanja podpiramo prizadevanja za spremembo te dinamike ter prehod, predviden v evropskem zelenem dogovoru.

Alberto, zakaj je kakovost zraka tako pomemben dejavnik za zdravje Evropejcev?

Onesnaženost zraka velja za največje okoljsko tveganje v Evropi. Po naših zadnjih ocenah je zaradi izpostavljenosti drobnim delcem (onesnaževalom z najresnejšim vplivom na zdravje ljudi) leta 2018 v Evropi umrlo več kot 400 000 ljudi, kar bi bilo mogoče preprečiti. Umrli so predvsem zaradi bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in raka. Poleg teh zelo resnih bolezni pa je vse več dokazov, da je izpostavljenost onesnaženosti zraka povezana tudi z drugimi vplivi na zdravje. Med njimi lahko omenimo novonastalo sladkorno bolezen tipa 2, sistemsko vnetje ali duševne motnje, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca.

Onesnaženost zraka vpliva tudi na okolje, na primer na zmanjšanje biotske raznovrstnosti v nekaterih ekosistemih ter na rast rastlin in posevkov. Vpliva tudi na grajeno okolje in škoduje naši kulturni dediščini, na primer.

Kako se je stanje izboljšalo v zadnjih nekaj letih? S katerimi težavami se je treba še spoprijeti?

Izvajanje politik in ukrepov EU ter nacionalnih in lokalnih politik in ukrepov je privedlo do zmanjšanja emisij vseh onesnaževal zraka, kar je zmanjšalo izpostavljenost prebivalstva in posledično vpliv na zdravje.

Emisije se med različnimi onesnaževali in gospodarskimi sektorji razlikujejo. V kmetijstvu in pri uporabi goriv za ogrevanje stanovanj, na primer, je potencial za nadaljnje zmanjšanje emisij največji. Druga težava, ki je kljub stalnemu zmanjševanju še vedno prisotna, je neznosno breme smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Skrb vzbuja tudi vse večji vpliv podnebnih sprememb na nastanek nekaterih onesnaževal, kot je ozon, in potreba po iskanju sinergij med politikami za boj proti onesnaženosti zraka in podnebnim spremembam.

Eulalia, zakaj se obremenitev s hrupom pogosto spregleda in kaj na tem področju počne agencija EEA?

Veliko ljudi se ne zaveda, da je obremenitev s hrupom velik problem, ki vpliva na naše zdravje. Ko razmišljamo o vplivu hrupa na zdravje, imamo pred očmi koncert ali hrupen stroj v bližini, ki lahko poškoduje naš sluh. Vendar se ljudje ne zavedajo, da lahko na primer stalna raven prometnega hrupa povzroči druge učinke, ki niso povezani s poškodbami sluha. Ti so lahko zelo resni, na primer ishemična bolezen srca, visok krvni tlak, debelost, sladkorna bolezen itd. Organi oblasti in organizacije priznavajo, da je hrup težava, zato imamo evropsko direktivo o okoljskem hrupu, sprejeto leta 2002, in nove smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Težava je predvsem v ukrepanju in zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev. Vprašanje je zahtevno, saj na primer mesta in obrobja mest postajajo vse bolj poseljena in potrebe po mobilnosti rastejo.

Kar zadeva hrup, se delo agencije osredotoča na ocenjevanje vpliva obremenitve s hrupom na evropski ravni. Na podlagi najnovejših evropskih podatkov ocenjujemo vpliv izpostavljenosti hrupu na zdravje evropskega prebivalstva.

Katere so glavne ugotovitve vašega informativnega poročila? V čem se razlikuje od poročila, ki ga je agencija EEA objavila v začetku tega leta?

Poročilo agencije EEA o okoljskem hrupu v Evropi je bilo objavljeno marca. Zdaj pa smo izdali informativno poročilo, v katerem so opisana zdravstvena tveganja zaradi izpostavljenosti okoljskemu hrupu v Evropi. V njem so opisani kazalci, ki se bodo uporabili za oblikovanje prihodnjih ciljev za zmanjšanje vplivov hrupa na zdravje. Kar zadeva konkretne učinke na zdravje, ocenjujemo, da kronična izpostavljenost hrupu v Evropi vsako leto povzroči 48 000 novih primerov bolezni srca in 12 000 prezgodnjih smrti. Poleg tega 22 milijonov ljudi trpi zaradi kroničnega občutka razdraženosti, 6,5 milijona ljudi pa zaradi kroničnih motenj spanja.

Kako menite, da se bo delo na vaših področjih razvijalo v prihodnjih letih?

Pričakujemo večjo vključenost Evropske agencije za okolje na teh področjih. Upamo, da bo evropski zeleni dogovor za Evropo prelomen ter bo okrepil ozaveščenost o okoljskih problemih, kot sta onesnaženost zraka in obremenitev s hrupom, ter spodbudil boljše politike.

Poleg zelenega dogovora je Svetovna zdravstvena organizacija nedavno objavila smernice za okoljski hrup, ki jim bodo sledile nove smernice za kakovost zraka. Predvidevamo, da bo objava teh smernic prispevala k prepoznavnosti obeh problemov.

 

Catherine Ganzleben

Catherine Ganzleben
vodja skupine za onesnaženost zraka, okolje in zdravje

 

Alberto Gonzalez

Alberto González
strokovnjak za kakovost zraka pri agenciji EEA

 

Eulalia

Eulalia Peris
strokovnjakinja za obremenitev s hrupom pri agenciji EEA


Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage