naslednji
prejšnji
zadetki

Novice

Občutno izboljšanje kakovosti zraka v Evropi v zadnjem desetletju ter manj smrtnih žrtev zaradi onesnaževanja

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 23.11.2020 Zadnja sprememba 23.11.2020
4 min read
Boljša kakovost zraka je v zadnjem desetletju prispevala k znatnemu zmanjšanju števila prezgodnjih smrti v Evropi. Vendar najnovejši uradni podatki Evropske agencije za okolje (EEA) kažejo, da skoraj vsi Evropejci še vedno trpijo zaradi onesnaženosti zraka, zaradi česar na tej celini beležimo približno 400 000 prezgodnjih smrti.

„Podatki agencije EEA dokazujejo, da so vlaganja v boljšo kakovost zraka naložba v boljše zdravje in večjo produktivnost vseh Evropejcev. Politike in ukrepi, ki so usklajeni z evropskim ciljem doseči ničelno stopnjo onesnaževanja, prispevajo k daljšemu in bolj zdravemu življenju ter odpornejši družbi,“ 

Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA

Iz poročila Evropske agencije za okolje „Kakovost zraka v Evropi – poročilo za leto 2020“ je razvidno, da je leta 2018 šest držav članic preseglo mejno vrednost Evropske unije za koncentracijo drobnih delcev (PM2.5): Bolgarija, Češka, Hrvaška, Italija, Poljska in Romunija. Samo štiri evropske države (Estonija, Finska, Islandija in Irska) so zabeležile nižje koncentracije drobnih delcev od referenčnih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, ki so sicer strožje od evropskih. V poročilu agencija opozarja, da se mejne vrednosti kakovosti zraka, zakonsko določene na ravni EU, še vedno razlikujejo od referenčnih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, kar pa namerava Evropska komisija rešiti z revizijo standardov EU v okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.

Nova analiza agencije EEA temelji na najnovejših uradnih podatkih o kakovosti zraka iz več kot 4 000 merilnih postaj po vsej Evropi v letu 2018.

Po ocenah agencije naj bi bila izpostavljenost drobnim delcem leta 2018 vzrok za približno 417 000 prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah. Približno 379 000 od teh smrti je bilo zabeleženih v EU-28, od tega 54 000 zaradi dušikovega dioksida (NO2), 19 000 pa zaradi prizemnega ozona (O3), pri čemer je treba upoštevati, da so te tri številke ločene ocene in se ne seštevajo, da se prepreči dvojno štetje.

Poročilo agencije EEA kaže, da so evropske, nacionalne in lokalne politike ter zmanjšanje emisij v ključnih gospodarskih panogah pripomogle k izboljšanju kakovosti zraka po vsej Evropi. Od leta 2000 so se emisije glavnih onesnaževal zraka iz prometa, vključno z dušikovimi oksidi (NOx), znatno zmanjšale, navkljub naraščanju povpraševanja na področju mobilnosti in posledičnemu povečanju emisij toplogrednih plinov v tej gospodarski panogi. Tudi emisije onesnaževal iz oskrbe z energijo so se močno zmanjšale, napredek pri zmanjševanju emisij iz stavb in kmetijstva pa je počasen.

Kot posledica boljše kakovosti zraka je leta 2018 zaradi onesnaženosti z drobnimi delci prezgodaj umrlo približno 60 000 ljudi manj kot leta 2009. Pri dušikovem dioksidu je zmanjšanje števila prezgodnjih smrti še večje, saj se je to število v zadnjem desetletju zmanjšalo za približno 54 %. Ključni dejavnik izboljšav je nenehno izvajanje okoljskih in podnebnih politik po vsej Evropi.

„Podatki agencije EEA dokazujejo, da so vlaganja v boljšo kakovost zraka naložba v boljše zdravje in večjo produktivnost vseh Evropejcev. Politike in ukrepi, ki so usklajeni z evropskim ciljem doseči ničelno stopnjo onesnaževanja, prispevajo k daljšemu in bolj zdravemu življenju ter odpornejši družbi,“ je poudaril izvršni direktor agencije EEA Hans Bruyninckx

„Dobra novica je, da se kakovost zraka izboljšuje zaradi okoljskih in podnebnih politik, ki jih izvajamo. Vendar pa ne moremo zanemariti negativne strani – število prezgodnjih smrti v Evropi zaradi onesnaženosti zraka je še vedno previsoko. Z evropskim zelenim dogovorom smo si zastavili cilj, da vse vrste onesnaževanja zmanjšamo na nič. Če želimo uspeti in v celoti zaščititi zdravje ljudi in okolje, moramo še bolj zmanjšati onesnaženost zraka in bolje uskladiti standarde kakovosti zraka s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. To bomo obravnavali v prihodnjem akcijskem načrtu,“ je dejal komisar Sinkevičius. 

Evropska komisija je nedavno objavila program za izvajanje akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje, ki je del evropskega zelenega dogovora.

Kakovost zraka in covid-19

Poročilo agencije EEA vsebuje tudi pregled povezav med pandemijo bolezni covid-19 in kakovostjo zraka. Podrobnejša ocena trenutnih podatkov agencije za leto 2020 in rezultati modeliranja, ki je bilo izvedeno v okviru Copernicusovega programa za spremljanje ozračja (CAMS), potrjujejo prejšnje ocene, ki kažejo na do 60‑odstotno zmanjšanje nekaterih onesnaževal zraka v številnih evropskih državah, v katerih so bili letos spomladi uvedeni ukrepi za omejitev gibanja. Evropska agencija za okolje še nima ocen o morebitnih pozitivnih učinkih čistejšega zraka na zdravje v letu 2020.

V poročilu je tudi poudarjeno, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom v zraku povzroča bolezni srca in ožilja ter dihal, za katere je bilo ugotovljeno, da so dejavnik tveganja za smrt pri bolnikih, obolelih za boleznijo covid-19. Vendar vzročna zveza med onesnaženostjo zraka in resnostjo poteka bolezni covid-19 še ni povsem pojasnjena, zato so potrebne nadaljnje epidemiološke raziskave.

 

Opombe

Kratko poročilo agencije EEA z naslovom Ocena Evropske agencije za okolje o tveganjih za zdravje zaradi onesnaženosti zraka pregledno predstavlja, kako agencija izračunava svoje ocene učinkov slabe kakovosti zraka na zdravje.

Učinki izpostavljenosti onesnaženemu zraku na zdravje so zelo različni, povzročijo lahko namreč vse od vnetja pljuč do prezgodnje smrti. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje čedalje obsežnejše znanstvene dokaze, ki kažejo na povezavo med onesnaženostjo zraka in različnimi posledicami za zdravje, da bi lahko na podlagi izsledkov predlagala nove smernice.

V oceni tveganja za zdravje, ki jo je pripravila agencija EEA, je umrljivost izračunana kot količinsko opredeljen kazalnik zdravja, saj so znanstveni dokazi zanjo najzanesljivejši. Umrljivost zaradi dolgoročne izpostavljenosti onesnaženemu zraku se ocenjuje s pomočjo dveh različnih metrik, in sicer „prezgodnje smrti“ in „izgubljena leta življenja“. Te ocene so pokazatelj splošnega vpliva onesnaženosti zraka pri določeni populaciji, zato izračunanih številk ni mogoče pripisati določenim posameznikom, ki živijo na posameznem geografskem območju.

Vplivi na zdravje so za tri onesnaževala (PM2.5, NO2 in O3) ocenjeni ločeno. Dobljenih številk ni mogoče seštevati, da bi določili skupni vpliv na zdravje, saj lahko to privede do dvojnega štetja oseb, ki so izpostavljene visokim ravnem več kot enega onesnaževala.

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage