Politični okvir

Akcijski načrt za okoljske tehnologije dopolnjuje regulativne pristope Evropske komisije in neposredno obravnava tri razsežnosti lizbonske strategije: rast, delovna mesta in okolje. Na podlagi akcijskega načrta za okoljske tehnologije so države članice razvile uradne nacionalne načrte, v katerih so opisani načrti, ukrepi in dosežki, ki so pomembni za okoljske tehnologije in ekološke inovacije.

Raziskave in razvoj so pomemben del lizbonske strategije, katere namen je „doseči, da bo Evropa postala najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu“. Pričakuje se, da bo tudi Sedmi okvirni program Evropske unije za raziskave (2007–2013) igral ključno vlogo pri doseganju lizbonskih ciljev. Številne evropske tehnološke platforme bodo še naprej usmerjale Sedmi okvirni program k potrebam industrije. Platforme obravnavajo tehnološke teme, kot so energija vetra, vodikove gorivne celice, fotovoltaika in nične emisije elektrarn na fosilna goriva. Take platforme bodo pomembno vplivale na inovativno zmogljivost Evrope za preoblikovanje znanja in inovacij v dodano gospodarsko vrednost in okoljsko trajnost.

Evropsko pot k ničnim emisijam so sprožili številni cilji: 20- odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (glede na stopnje iz leta 1990); 20 % energije naj bi do leta 2020 prišlo iz obnovljivih virov, 10 % goriva za cestni promet pa iz biogoriva. Taki cilji so ustvarili precejšen potencial za nove energetske tehnologije in preoblikovanje deset let starih energetskih ureditev. V 21. stoletju se bodo električna omrežja preoblikovala z novimi, manjšimi in širše porazdeljenimi proizvodnimi tehnologijami obnovljivih energetskih virov, ki delujejo na bolj lokalni ravni, celo na ravni posameznih gospodinjstev.

Samo tehnologije pa ne morejo odpraviti okoljskih težav Evrope. Potrebna je kombinacija pristopov – od zakonodajnih ukrepov do prostovoljnih ukrepov – za doseganje jasnih gospodarskih in okoljskih prednosti. Predpisi, kot je Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC), so se izkazali za učinkovit način spodbujanja industrije in podjetij v Evropi, da zmanjšajo odpadke in uvedejo recikliranje s spodbujanjem uporabe čiste tehnologije.  Podobno so prostovoljni pristopi, kot je sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), pripeljali do stalnih izboljšav okoljske učinkovitosti tisočih podjetij in organizacij v Evropi.