Okolje in zdravje

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 23.09.2019
5 min read
Čisto okolje je bistvenega pomena za zdravje in dobro počutje ljudi. Po drugi strani pa onesnažen zrak, hrup in nevarne kemikalije negativno vplivajo na zdravje. Na zdravje prebivalstva Evropske unije lahko negativno vplivajo tudi podnebne spremembe, ki se odražajo v vročinskih valovih, poplavah in spremembah v širjenju nalezljivih bolezni. Na širši ravni lahko podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija tal vplivajo na blaginjo ljudi, saj ogrožajo ekosistemske storitve, kot je denimo razpoložljivost sladke vode in hrane.

Človekovo zdravje in dobro počutje sta tesno povezana s stanjem okolja. Kakovostno naravno okolje omogoča zadovoljitev osnovnih potreb v smislu čistega zraka in vode, rodovitne zemlje za pridelavo hrane ter energije in surovin za proizvodnjo. S pomočjo zelene infrastrukture lahko omilimo posledice podnebnih sprememb in preprečimo poplave. Zelene in modre površine poleg tega zagotavljajo možnosti za rekreacijo in tako še bolj prispevajo k človekovemu dobremu počutju.

Onesnažen zrak, hrup in nevarne kemikalije vplivajo na zdravje ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v svojem poročilu o preprečevanju bolezni z zdravim okoljem ocenjuje, da so neprimerni okoljski dejavniki odgovorni za 12–18 % vseh smrti v 53 državah članicah evropske regije SZO. Izboljšanje kakovosti okolja na ključnih področjih, kot so zrak, voda in hrup, lahko pripomore k preprečevanju bolezni in izboljšanju zdravja ljudi.

Onesnaževanje zraka je največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi in je povezano z boleznimi srca, možgansko kapjo, boleznimi pljuč in pljučnim rakom. Ocenjuje se, da izpostavljenost onesnaženemu zraku vsako leto v EU povzroči več kot 400 000 prezgodnjih smrti. Izpostavljenost hrupu iz prometa in industrije lahko povzroči nelagodje, motnje spanja ter s tem povezano večje tveganje za visok krvni tlak in bolezni srca in ožilja.

Tudi izpostavljenost nevarnim kemikalijam je pomemben razlog za zaskrbljenost. Ljudje so lahko v vsakdanjem življenju izpostavljeni številnim kemikalijam, ki so prisotne v onesnaženem zraku ali vodi, potrošniških izdelkih in prehrani. Nekatere nevarne kemikalije se lahko zaradi svojih specifičnih lastnosti zadržijo v okolju in se kopičijo v organizmih v prehranjevalni verigi, kar pomeni, da bo prišlo do precejšnjega časovnega zamika, preden se bo zmanjšanje emisij dejansko tudi odrazilo v manjši izpostavljenosti. Poleg tega količina in vrsta kemikalij, ki se uporabljajo danes, ter trenutna rast kemijske industrije kažejo na to, da se bo izpostavljenost ljudi in okolja še naprej povečevala. To vzbuja pomisleke glede učinkov na zdravje, ki so posledica izpostavljenosti kemičnim zmesem skozi celotno življenjsko dobo, zlasti v občutljivih življenjskih obdobjih, kot so zgodnje otroštvo, nosečnost in starost.

Posledice podnebnih sprememb, ki se odražajo v naprimer vročinskih valovih in poplavah ter spremembah vzorcev nalezljivih bolezni in alergenov, predstavljajo tudi neposredno nevarnost za zdravje.

Kakovost kopalnih voda v EU je na splošno visoka, saj se dosledno izboljšuje zaradi naložb v kanalizacijske sisteme, izboljšav sistemov čiščenja odpadnih voda in zmanjševanja onesnaževanja s kmetij.

Vse več dokazov kaže na to, da tveganja za okolje niso enakomerno porazdeljena v družbi, temveč nesorazmerno bolj prizadenejo socialno šibkejše in ranljivejše skupine prebivalstva. Socialno‑ekonomski položaj posameznika vpliva na njegovo izpostavljenost okoljskim dejavnikom stresa, saj je bolj verjetno, da bodo revnejši ljudje živeli v degradiranem okolju. Socialno prikrajšani ljudje so lahko bolj občutljivi na vplive okoljskih dejavnikov stresa zaradi že obstoječih zdravstvenih težav, slabe prehranjenosti in določenih razvad, kot sta kajenje ali pomanjkanje gibanja. Prav tako se lahko spopadajo z omejitvami pri prilagajanju na okoljska tveganja in izogibanju tem tveganjem.

Politike

Prednostni cilj 3 sedmega okoljskega akcijskega programa, ki je zasnovan na priznavanju neločljive povezave med stanjem okolja in kakovostjo življenja, je „varovati državljane Unije pred pritiski iz okolja in tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem“ (EU, 2013). Velika odvisnost človeške družbe od podpiranja ekosistemov je v središču vizije sedmega okoljskega akcijskega programa, da „leta 2050 živimo dobro znotraj okoljskih omejitev našega planeta“.

Na ravni EU je vzpostavljenih veliko različnih politik za reševanje problematike okoljskih vplivov na zdravje. Nekateri primeri z glavnih področij okoljske politike so:

Cilj evropskega procesa za okolje in zdravje, ki ga vodi SZO za Evropo, je združiti okoljski in zdravstveni sektor ter si prizadevati za skupne rešitve, namenjene zlasti doseganju z okoljem povezanih ciljev na področju zdravja in ciljev iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030. V Ostravski deklaraciji iz leta 2017, so ministri in predstavniki držav članic evropske regije SZO opredelili medsektorski in vključujoč pristop k izboljšanju zdravja okolja.

Dejavnosti agencije EEA na področju okolja in zdravja

Evropska agencija za okolje sodeluje s partnerji na nacionalni in mednarodni ravni, da bi vzpostavila bazo znanja o povezavah med okoljem, zdravjem in dobrim počutjem. To vključuje izvajanje raziskav o tem, kako okolje prispeva k dobremu počutju človeka, kakor tudi proučevanje izpostavljenosti določenim okoljskim dejavnikom stresa, vključno z onesnaževanjem zraka, hrupom, kemikalijami in podnebnimi spremembami, ter njihovih vplivov na zdravje. Navsezadnje rezultati na področju zdravja izhajajo iz kombinacije različnih izpostavljenosti okoljskim dejavnikom stresa v daljšem časovnem obdobju, kar pomeni, da bi bilo treba pri ocenjevanju zdravja okolja upoštevati celosten pristop.

Agencija EEA pripravlja nove vrste raziskav, da bi proučila, kako družbeni in demografski dejavniki vplivajo na povezavo med okoljem in zdravjem. Te vključujejo tudi ocene, kako lahko družbeni status in starost posameznika vplivata na njegovo izpostavljenost okoljskim dejavnikom stresa in posledično tudi na njegovo zdravje.

V Evropi so dobro znani okoljski dejavniki stresa, ki vplivajo na zdravje ljudi, pod regulativnim nadzorom, prizadevanja za zmanjšanje izpostavljenosti tem dejavnikom pa so že v teku. Toda pojavljajo se tudi problematike, pri katerih so okoljske poti in vplivi na zdravje še vedno slabo razumljeni. Te vključujejo na primer protimikrobno odpornost in spremembe v izpostavljenosti ljudi kemikalijam v izdelkih zaradi prehoda na krožno gospodarstvo in povečanja recikliranja. Agencija EEA pri opredeljevanju nastajajočih okoljskih tveganj sodeluje z mednarodnimi mrežami strokovnjakov, vključno z Evropsko komisijo, SZO in Evropsko agencijo za varnost hrane.

V okviru svojega tematskega dela agencija EEA pripravlja številne ocene in kazalnike onesnaženosti zraka, hrupa, izpostavljenosti kemikalijam in prilagajanja podnebnim spremembam.

Agencija EEA sodeluje tudi v pobudi HBM4EU. Glavni cilj te pobude je uskladiti in spodbujati humani biomonitoring v Evropi. Pobuda HBM4EU bo zagotovila boljše dokaze o dejanski izpostavljenosti državljanov kemikalijam in možnih učinkih na zdravje, kar bo služilo kot podlaga za oblikovanje ustreznih politik.

Agencija EEA prispeva tudi k informacijski platformi za spremljanje kemikalij (IPCHEM), s katero Evropska komisija dokumentira prisotnost kemikalij in kemičnih zmesi ter posledic tega za ljudi in okolje.

 

Temporal coverage

Akcije dokumenta
Naročnine
Vpis za prejemanje naših poročil (v tiskani in/ali elektronski obliki) in četrtletnega e-glasila.
Spremljajte nas