naslednji
prejšnji
zadetki

Novice

Ravni onesnaženosti zraka v Evropi še vedno niso varne, zlasti za otroke

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 14.09.2023 Zadnja sprememba 14.09.2023
4 min read
Glede na danes objavljene ocene kakovosti zraka Evropske agencije za okolje (EEA) je treba storiti več za zaščito zdravja otrok in mladostnikov pred negativnimi vplivi onesnaženega zraka. V Evropi zaradi onesnaženosti zraka vsako leto prezgodaj umre več kot 1 200 oseb, mlajših od 18 let, znatno pa je povečano tudi tveganje za nastanek bolezni pozneje v življenju. Kljub izboljšavam v zadnjih letih so v številnih evropskih državah ravni ključnih onesnaževal zraka vztrajno nad vrednostmi smernic Svetovne zdravstvene organizacije, zlasti v srednjevzhodni Evropi in Italiji.

Raven onesnaženosti zraka po vsej Evropi je še vedno nevarno visoka, zato bi morala biti evropska politika o kakovosti zraka osredotočena na zaščito vseh državljanov, zlasti pa naših otrok, ki so najbolj izpostavljeni škodljivim vplivom na zdravje. Nujno je, da na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni še naprej izboljšujemo ukrepe za zaščito otrok, saj se ti ne morejo zaščititi sami. Najzanesljivejši način za njihovo varnost je, da očistimo zrak, ki ga vsi dihamo.

Hans Bruyninckx, Izvršni direktor Evropske agencije za okolje

Čeprav so se emisije ključnih onesnaževal zraka v zadnjih desetletjih zmanjšale, ravni onesnaženosti zraka v Evropi še vedno niso zadovoljivo varne. Onesnaženosti zraka so še zlasti izpostavljeni otroci in mladostniki, saj se njihovo telo, organi in imunski sistemi še razvijajo. Iz poročila agencije EEA z naslovom Onesnaženost zraka in zdravje otrok je razvidno, da onesnažen zrak škodi otrokovemu zdravju in povečuje tveganje za razvoj bolezni kasneje v življenju.

Ocenjuje se, da vsako leto v 32 državah članicah mreže agencije EEA zaradi onesnaženosti zraka prezgodaj umre več kot 1 200 oseb, mlajših od 18 let. Čeprav je število prezgodnjih smrti v tej starostni skupini majhno v primerjavi s skupnim številom, ki velja za evropsko prebivalstvo in ga vsako leto oceni agencija EEA, pa prezgodnje smrti pomenijo izgubo prihodnjih možnosti, veliko breme pa so tudi kronične bolezni tako v otroštvu kot pozneje v življenju.

Onesnaženost zraka vpliva na delovanje pljuč in njihov razvoj pri otrocih, zlasti kratkoročno zaradi ozona in dušikovega dioksida (NO2), dolgoročno pa zaradi drobnih delcev (PM2,5). Izpostavljenost matere onesnaženemu zraku med nosečnostjo je povezana z nizko porodno težo in tveganjem za prezgodnji porod. Po rojstvu onesnaženost zunanjega zraka poveča tveganje za več zdravstvenih težav, vključno z astmo, slabšim delovanjem pljuč, okužbami dihal in alergijami. Poleg tega lahko poslabša kronična obolenja, kot je astma, ki prizadene 9 % otrok in mladostnikov v Evropi, hkrati pa poveča tveganje za nastanek nekaterih kroničnih bolezni pozneje v odrasli dobi.

Dokler se ravni onesnaženosti zraka ne bodo povsod spustile na zdravju varne, lahko z izboljšanjem kakovosti zraka v okoljih, kot so šole in vrtci, ter šolske poti in pri  športnem udejstvovanju, pripomoremo k manjši izpostavljenosti otrok onesnaževalom.


Najnovejše informacije iz spremljanja Evropske agencije za okolje za leto 2022: ravni onesnaženosti zraka so še naprej vztrajno visoke

Leta 2021 je bilo več kot 90 % mestnega prebivalstva EU izpostavljenih škodljivim ravnem dušikovega dioksida, ozona in drobnih delcev (PM2,5).

Delci PM2,5 so eno najbolj škodljivih onesnaževal za zdravje ljudi, saj je izpostavljenost tem delcem glavni vzrok možganske kapi, raka in bolezni dihal. Leta 2021 je bilo 97 % mestnega prebivalstva izpostavljenega koncentracijam delcev PM2,5 nad smernico SZO za leto 2021, ki je znašala 5 µg (mikrogramov)/m3.

Po predhodnih podatkih za leto 2022 so v srednjevzhodni Evropi in Italiji poročali o najvišjih koncentracijah PM2,5 predvsem zaradi kurjenja trdnih goriv, na primer premoga, za ogrevanje gospodinjstev in njihove uporabe v industriji.

V poročilu Evropske agencije za okolje z naslovom „Stanje kakovosti zraka v Evropi v letu 2023“ so predstavljene ravni koncentracij onesnaževal zraka v letih 2021 in 2022 za onesnaževala, ki so urejena s predpisi, glede na standarde EU za kakovost zraka in smernice Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2021.

 

Kako čisto je vaše mesto? Portugalska in švedska mesta imajo najčistejši zrak

Faro na Portugalskem ter švedski mesti Umeå in Uppsala so bila na podlagi posodobljenega pregledovalnika kakovosti zraka agencije EEA v mestih v zadnjih dveh koledarskih letih razvrščena kot najčistejša evropska mesta, v katerih so bile izmerjene najnižje povprečne ravni drobnih delcev ali PM2,5. Mesta so razvrščena od najčistejšega do najbolj onesnaženega na podlagi dolgoročnih povprečnih ravni drobnih delcev.


 

Ozadje

Evropska komisija je v okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje iz evropskega zelenega dogovora določila cilj, da se do leta 2030 število prezgodnjih smrti zaradi delcev PM2,5 (ključnega onesnaževala zraka) zmanjša za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. V ta namen je leta 2022 objavila predlog za pregled direktiv o kakovosti zunanjega zraka, katerega namen je med drugim temeljiteje uskladiti standarde kakovosti zraka s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije.

V ocenah kakovosti zraka agencije EEA so izpostavljena onesnaževala, ki veljajo za najbolj škodljiva za zdravje ljudi ali ki najpogosteje presegajo standarde kakovosti zraka EU in priporočene ravni SZO. Koncentracije so pridobljene z meritvami na več kot 4 500 merilnih postajah po vsej Evropi, ki jih agenciji EEA uradno sporočijo njene članice in druge sodelujoče države.

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

Akcije dokumenta