Intervju – Onesnaženost tal: zaskrbljujoča zapuščina industrializacije

Spremeni jezik
Article Objavljeno 17.12.2019 Zadnja sprememba 20.12.2019
5 min read
Topics: , , ,
Onesnaženost tal je problem, ki je tesno povezan z našo skupno preteklostjo in je del zgodbe o tem, kako je Evropa najprej postala svetovna industrijska vodilna sila, pozneje pa prevzela vodilno vlogo na področju varstva okolja. Pogovarjali smo se z Markom Kibblewhiteom, zaslužnim profesorjem na Univerzi v Cranfieldu v Združenem kraljestvu, ki je eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju tal, da bi bolje razumeli problem onesnaženosti tal.

Kaj pomeni onesnaženost tal?

Načelno so tla onesnažena, kadar so v njih snovi, ki so jim dodane s človekovo dejavnostjo. To se lahko zgodi neposredno ali posredno; do onesnaževanja je lahko prišlo zelo dolgo nazaj ali pa se   dogaja sedaj. Gre za resen problem, kadar se zemljišče uporablja za nekaj, pri čemer je možna       izpostavljenost ljudi onesnaževalom v tleh. Onesnaženost tal je težko odstraniti, stroški so pogosto zelo veliki. V eni generaciji je zelo težko počistiti nered, ki so ga ustvarile številne prejšnje generacije.

Kateri so glavni viri onesnaževanja tal? Kaj lahko storimo, da bi ga      odpravili?

Različna onesnaževala izhajajo iz različnih virov, najpomembnejši       so verjetno nekdanje industrijske dejavnosti. Njihova zapuščina so območja z zelo onesnaženimi tlemi, predvsem s kovinami, katranom in drugimi onesnaževali. Drug pomemben vir je vojaška dejavnost, vključno z vadišči. Na primer eden najhujših primerov onesnaženosti tal v Evropi je v nekdanji Jugoslaviji, kjer so bile uporabljene protipehotne mine, ki povzročajo izjemno onesnaženje tal.

Vrst onesnaževal je ogromno in poleg kovin vključujejo tudi številne organske molekule, patogene, biološko aktivne materiale, radioaktivne snovi itd., ki imajo različne vire.

S predpisi in standardi se je v zadnjih 30–40 letih vse bolj uspešno preprečevalo onesnaževanje tal. Poleg tega so bila številna močno onesnažena območja očiščena, tako da so zdaj varnejša, vendar      se številna še vedno niso začela čistiti. Za zmanjšanje tveganja zaradi onesnaženosti tal se lahko uporabi zelo širok razpon tehnologij, ki lahko onesnaževala bodisi odstranijo ali pa jih zadržijo. Kritično vprašanje je, koliko preostalega tveganja smo pripravljeni sprejeti v okviru sanacije.

Koliko onesnaženosti iz preteklosti lahko očistimo? Kako so te lokacije izbrane?

Pomembna vodilna dejavnika pri čiščenju onesnaženosti tal sta tveganje za zdravje ljudi ter tveganje za kakovost površinskih in podzemnih voda. Za izpolnjevanje ciljev iz okvirne direktive EU o vodah[1] je lahko potrebna sanacija tal, da bi zaščitili ekologijo vodnih okolij. Tretji vodilni dejavnik je kmetijska pridelava in zagotavljanje zdravja rastlin ter varne hrane.

Veliko je odvisno od ciljne rabe zemljišč in finančnih sredstev investitorjev     . V mestih z dolgo industrijsko preteklostjo je bila onesnaženost tal na območjih visoke tržne vrednosti, kot so poslovne četrti ali velike gradnje v bližini vode, v veliki meri očiščena, tako da so tveganja omejena. To je sicer dober napredek, vendar območjem, ki trenutno nimajo visoke tržne vrednosti, pogosto ni mogoče zagotoviti sredstev za sanacijo.

Na področju čiščenja tal v Evropi smo dosegli velik napredek, vendar še nismo odpravili vseh težav. V Evropi je veliko mest, kjer še ni gospodarskih spodbud in motivacije za čiščenje onesnaženosti tal. Na koncu je ključno vprašanje, kakšno raven tveganja smo pripravljeni sprejeti in kaj bomo storili, kadar je ta raven presežena.

Kako je kmetijstvo povezano z onesnaževanjem tal?

V tem pogledu sta zlasti pomembni dve kovini: kadmij in baker. Kadmij je nečistoča v fosfatnih gnojilih zato je v tleh, kjer se uporabljajo,      vedno nekaj dodatnega kadmija. Količine so lahko zelo majhne, vendar se kopičijo. Ker je kadmij rakotvorna snov, moramo to kopičenje skrbno spremljati. Veliko dela je bilo opravljenega in še poteka, da bi količinsko opredelili ta problem in proučili, kako bi lahko zmanjšali količino kadmija v gnojilih. Baker se pojavlja na območjih, kjer so vinogradi in kjer se je ta kovina v preteklosti uporabljala kot protiglivična snov.                         Baker se je žal nabiral v tleh. Ko se te in druge kovine dodajo tlom, v njih ostanejo, realnih možnosti za njihovo odstranitev pa je malo.

Druga težava, povezana s kmetijstvom, so pesticidi. Vemo, na primer, da so organoklorni pesticidi, ki so že dolgo prepovedani, še vedno v tleh po vsej Evropi. Pri sedanjih pesticidih je bilo premalo pozornosti posvečene njihovemu vplivu na žive organizme v tleh. Ustvarjajo lahko težave, ki jih še ne poznamo. Tudi naša regulativna ureditev v zvezi z vplivom kmetijskih kemikalij na tla je po mojem mnenju precej šibka.

Kako onesnaženost tal vpliva na biotsko raznovrstnost?

Naše razumevanje vplivov onesnaženosti tal na žive organizme v tleh in njihove funkcije je razmeroma slabo in danes prihaja do zapletov, povezanih z onesnaženostjo tal in nadzemno biotsko raznovrstnostjo. Številna območja v Evropi so že desetletja opuščena, zato so po naravni obnovi postala pomembni rezervoarji vrst in biotske raznovrstnosti. Njihova      remediacija lahko škoduje tej biotski raznovrstnosti.

Na svetovni ravni moramo priznati, da lahko zlasti naši izpusti v zrak močno onesnažujejo tla in vplivajo na biotsko raznovrstnost tal zelo daleč stran, zato smo dolžni te izpuste v kar največji meri zmanjšati. Celo v polarnih regijah in na drugih zelo oddaljenih območjih najdemo onesnaževala, ki so v celoti človeškega izvora.

Katera druga znanja o onesnaženosti tal nam manjkajo? Katera nova vprašanja se pojavljajo?

Morda smo podcenili problem radioaktivnosti. Gre za široko razširjeno vprašanje, ki ni kritično, vendar      obstajajo tudi nekatere kritične točke, kot so mesta s starimi zlatarskimi in urarskimi četrtmi. Na teh območjih so lahko povišane ravni radioaktivne kontaminacije tal iz luminiscenčnih in drugih snovi, ki se uporabljajo v majhnih delavnicah.

Z združevanjem novih naborov prostorskih podatkov in informacij o tleh bomo dobili jasnejšo predstavo o lokacijah kontaminacije. Hkrati epidemiološke študije postajajo vse bolj izpopolnjene, imamo      tudi vse več informacij o primerih bolezni, ki so povezane z določenimi območji. Ko združimo te informacije, lahko ugotovimo, da je mogoče nekatere bolezni, ki jih opažamo v splošni populaciji, jasno povezati s kontaminacijo tal, kar      je bilo doslej težko dokazati.

Kakšen pozitiven napredek vidite v prihodnosti?

Za prihodnost je najbolje preprečiti nadaljnje onesnaževanje tal. Okrepimo lahko obstoječe predpise, ki urejajo industrijsko onesnaževanje tal, in bolj neposredno vključimo državljane. Plastika je dober primer. Že zdaj obstajajo državljanska gibanja za zmanjšanje uporabe plastike in verjamem, da bodo ljudje spremenili svoje obnašanje, ko se bodo začeli bolj zavedati učinkov posameznih dejanj, kar bo pozitivno vplivalo na gospodarjenje s tlemi na splošno in tudi na onesnaževanje.

Mark Kibblewhite

Zaslužni profesor, Univerza v Cranfieldu, Bedford, Združeno kraljestvo

 

 

Temporal coverage

Akcije dokumenta