naslednji
prejšnji
zadetki

Okolje in zdravje

Letošnji vročinski valovi, kakršnih še ni bilo, so največja grožnja za zdravje prebivalcev Evrope, ki je neposredno povezana s podnebjem. Že zdaj so krivi za številne smrti in bolezni. To breme se bo še povečevalo, če ne bo sprejetih še več ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje. Kot izhaja iz danes objavljenega poročila Evropske agencije za okolje (EEA), lahko zdravstveni akcijski načrti za vročinske razmere, ozelenitev mestnih okolij, boljše načrtovanje stavb in prilagoditev delovnega časa prispevajo k boljši zaščiti najranljivejših skupin v družbi.

Evropska komisija je danes objavila prvo poročilo o spremljanju in obetih za ničelno onesnaževanje, v katerem je opredelila poti do čistejšega zraka, vode in tal. Poročilo Komisije skupaj z oceno spremljanja, ki jo je opravila Evropska agencija za okolje, kaže, da so politike EU prispevale k zmanjšanju onesnaženosti zraka in onesnaženosti s pesticidi. Vendar pa še vedno obstajajo težave na drugih področjih, kot so škodljiv hrup, onesnaževanje s hranili ali nastajanje komunalnih odpadkov. Rezultati kažejo, da bo na splošno potrebno veliko odločnejše ukrepanje, če želi EU doseči cilje ničelnega onesnaževanja do leta 2030, in sicer s sprejetjem novih in boljšim izvajanjem obstoječih zakonov proti onesnaževanju.

Kakovost zraka v Evropi se izboljšuje in število ljudi, ki zbolijo ali prezgodaj umrejo zaradi onesnaženosti zraka, se zmanjšuje. Vendar pa po navedbah danes objavljene analize Evropske agencije za okolje (EEA) onesnaženost zraka še vedno predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi, zato so potrebni ambicioznejši ukrepi, če želimo upoštevati zdravstvene smernice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).

Brskanje kataloga

Akcije dokumenta