naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Tapiserija Življenja

Article Objavljeno 22.03.2010 Zadnja sprememba 21.03.2023
Biotska raznovrstnost – naš „ekosistem“, ki je osnova za življenje

Narava svoje vzorce veze le z najdaljšo prejo, tako da vsak najmanjši košček blaga razkriva sestavo celotne tapiserije

Richard P. Feynman, fizik in Nobelov nagrajenec

V začetku 1960-ih je pisatelj Aldous Huxley rekel, da z izginjanjem ptičjega petja, vrst rastlin in žuželk iz naše pokrajine „izgubljamo vsebino naše poezije“.

Huxley je takrat prebral novo, vplivno knjigo Tiha pomlad ameriške biologinje Rachel Carson. Knjiga je bila po prvi objavi leta 1962 zelo brana in deležna mnogih kritik, kar je pozitivno vplivalo na zavedanje javnosti in prepoznavanje težav zaradi pesticidov, onesnaževanja in okolja na splošno. Problema pa Huxley ni poenostavljal, ampak je s sklicevanjem na kulturno izgubo zajel bistvo biotske raznovrstnosti, tj. besede in koncepta, ki ga pogosto le s težavo razložimo.

Biotska raznovrstnost je pojem, sestavljen iz dveh besed: biološko oziroma biotsko in raznovrstnost. Zajema množico različnih organizmov, v in med različnimi vrstami. V bistvu je biotska raznovrstnost narava v vseh svojih oblikah.

Ekosistem je skupnost rastlin, živali in mikro­organizmov ter njihovih interakcij z okoljem. Od bežnih srečanj med čebelami in cvetočimi rožami na poletnem travniku, do veličastnega in nenehnega medsebojnega vplivanja zraka, vode in zemlje – ekosistemi predstavljajo temelj življenja na našem planetu.

Tako kot čebele zbirajo nektar, zbirajo tudi pelod in ga odlagajo na drugih cvetovih in jih tako oprašujejo. Rastejo nove rože in sobivajo z zrakom nad njimi ter prstjo in vodo pod njimi. Vzemimo na primer drevesa. Njihovi listi čistijo naš zrak, njihove korenine pa s črpanjem hranil prečiščujejo vodo. Korenine dajejo prsti stabilnost, hkrati pa jo hranijo ­­­– tudi ko odmrejo. Odstranitev dreves iz ekosistema posledično vpliva na kakovost zraka, vode in prsti. Po drugi strani pa posaditev dreves, tudi v mestih, pozitivno vpliva na hlajenje in boljšo kakovost zraka.

Vsi smo del tega „sistema“, kar pa žal prepogosto pozabimo. Vse odkar so naši predniki začeli z izkoriščanjem dela čebel, cvetnic in travnikov ter pričeli s proizvajanjem hrane s pomočjo, kot ga danes imenujemo, kmetijstva, smo ljudje sooblikovali in spreminjali biotsko raznovrstnost. Kmetijske vrste in rastline so postali izdelki z denarno vrednostjo. Od kmetijstva smo nadaljevali z industrializacijo in vsemu, kar počne človek, mora narava slediti – ne glede na njene zmogljivosti.

Naredili smo polni krog: industrializirali smo svoja življenja, vključno s kmetijstvom in tako industrializirali tudi naravo. Za trg gojimo žuželke, živali in rastline ter izbiramo tiste njihove lastnosti, ki nam ustrezajo in zadovoljujejo naše potrebe. Biotska raznovrstnost je hudo ogrožena, tako na splošni kot na molekularni ravni.

Naravo pogosto dojemamo kot razkošje: ohranjanje vrst je morda zelo zaželeno, njihovo izumiranje je morda tragično, vendar se zdi, da je to morda sprejemljiva cena, saj ljudem omogoča zaščito delovnih mest in večje dohodke.

Resničnost pa je seveda zelo drugačna. Vzemimo čebele, na primer.

Divje čebele so v več delih Evrope praktično že izumrle. Preživele populacije pa so pogosto nove, podivjane vrste. Populacije čebel izumirajo po celem svetu. Ogroža jih vrsta resnih težav, od pesticidov do pršic in bolezni, ki slabijo njihovo gensko sestavo. Raziskava med čebelarji Britanskega združenja čebelarjev (BBKA) je pokazala, da se je število čebel delavk med zimo 2007–2008 zmanjšalo za kar 30 odstotkov. To pomeni izgubo več kot 2 milijona čebel, s čimer je gospodarstvo izgubilo okoli 54 milijonov angleških funtov.

S tem in drugimi primeri bomo pokazali, da izguba biotske raznovrstnosti ne spodbuja gospodarskega razvoja, ampak ga celo spodkopava.

Ali ste vedeli?

  • Biotska raznovrstnost je narava v vseh svojih oblikah.
  • Ekosistem je skupnost rastlin, živali in mikro­organizmov ter njihovih interakcij z okoljem.
  • „Storitev ekosistema“ je vir oziroma proces, ki nam ga ponuja narava. Primeri storitev ekosistema vključujejo oskrbo s hrano in pitno vodo, opraševanje poljščin ter kulturne vidike kot so rekreacijske in duhovne koristi, ki nam jih daje narava.(3)

2010­– Biotska raznovrstnost v središču

Leta 2002 so se vlade različnih držav sveta zavezale, da bodo do leta 2010 zmanjšale stopnjo izgube biotske raznovrstnosti. Evropska unija je storila še korak naprej in se zavezala, da bo do leta 2010 popolnoma ustavila izgubo biotske raznovrstnosti. Ocena Evropske agencije za okolje (EEA)(1)pa kaže, da cilj EU, navkljub napredku v določenih regijah, ne bo dosežen. Biotska raznovrstnost danes izginja hitreje, kot je kadarkoli v preteklosti.

Združeni narodi so leto 2010 razglasili za mednarodno leto biotske raznovrstnosti in tema bo v tem letu v središču pozornosti in razprav. Dejstvo, da ni dosegla svojega cilja, je sprožilo v EU resne razprave o potrebnih ukrepih za zaščito biotske raznovrstnosti.

Kaj se dogaja z našo biotsko raznovrstnostjo?

Evropa je na področju zaščite biotske raznovrstnosti že dosegla nekaj napredka. V zadnjih 30 letih je s ciljem zavarovati biotsko raznovrstnost oblikovala mrežo skoraj 25 000 varovanih(2) območij v vseh državah članicah. Te regije zajemajo okoli 880 000 km2, kar je 17 % celotnega ozemlja EU. Ta obsežna množica območij, znanih kot Natura 2000, je največje omrežje varovanih območij na svetu.

Zakonodaja o izpustih v ozračje (onesnaževanje zraka), kakovosti celinskih voda in čiščenju odpadnih voda je bila pozitivna tudi za biotsko raznovrstnost. Kisli dež na primer, ki je preteklosti uničeval gozdove severne Evrope, ne predstavlja več resnega problema. Kmetijstvo je bolj prilagojeno okoliški pokrajini, čeprav je tudi na tem področju treba še mnogo narediti. Tudi kakovost celinskih voda se je na splošno izboljšala.

Kljub temu pa biotska raznovrstnost izginja na vseh ravneh. Arktični poletni morski led se zmanjšuje in tanjša hitreje kot kadarkoli v preteklosti. Leta 2007 je bil obseg ledenega morja polovico manjši kot je bil v petdesetih letih dvajsetega stoletja. To vpliva na vsa tam živeča živa bitja ­– od mikroskopskih organizmov v ledu do polarnih medvedov in ljudi. Topijo se tudi ledeniki v evropskih gorskih verigah, kar pomeni resne posledice za desetine milijonov Evropejcev.

Po vsem svetu se več kot milijarda ljudi prehranjuje in preživlja z ribolovom. Vendar pa je v celoti izkoriščena že polovica vseh prostoživečih rib. Večina današnjega gospodarskega ribištva bo do leta 2050 propadla, če se trenutni trendi ne obrnejo. Na kopnem se deževni gozdovi desetkajo zaradi proizvodnje hrane (na primer soje in goveda) in agrogoriv (na primer palmovo olje) – razvoja, ki ne upošteva številnih dragocenih ekoloških storitev, ki jih ti gozdovi ponujajo.

V zadnjih 20 letih se je populacija metuljev v Evropi zmanjšala za kar 60 odstotkov(3). Metulji so pomembni okoljski pokazatelji, saj so zelo občutljivi tudi na najmanjše spremembe v svojem življenjskem okolju. Njihovo izginjanje kaže, da so se v okolju zgodile pomembne spremembe, kar pa šele začenjamo razumevati.

Zakaj je biotska raznovrstnost za nas tako pomembna?

Biotska raznovrstnost nam ponuja širok nabor „storitev ekosistema“, ki se nam zdijo popolnoma samoumevne. Pomislite na žuželke, ki oprašujejo naše poljščine; prst, sisteme drevesnih korenin in kamnine, ki prečiščujejo našo vodo; organizme, ki razkrajajo naše odpadke ali drevesa, ki čistijo naš zrak. Pomislite na vse vrednote narave, njeno lepoto in koristi, ki nam jih prinaša v prostem času.

To so le nekatere izmed storitev ekosistema, ki omogočajo naše življenje na Zemlji. Žal smo izgubili pravo povezavo z mnogimi izmed teh osnovnih življenje spodbujajočih storitev, le redko jih še opazimo in njihove prave vrednosti sploh ne cenimo. To dejstvo pa v veliki meri vpliva na naš naravni svet.

Spreminjajoča narava okoljskih izzivov

V šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja so okolje razumevali kot zbirko ločenih sistemov. Politika in programi so bili ponavadi osredotočeni na specifične probleme: smog v zraku, iztekanje kemikalij iz tovarn v reke, uničevanje amazonskega pragozda, žalostno stanje tigrov, CFC-ji in aerosol v pršilih. Vzroke so pojmovali kot linearne ali samobitne in se z njimi tako tudi ukvarjali.

Danes je naše razumevanje pritiskov na okolje drugačno. Pritiski niso enolični in ne geografsko določeni. Skupno jim je le, da so ponavadi posledica – neposredna ali posredna – človeške dejavnosti. Vzorci našega proizvajanja, trgovanja in potrošnje so zelo močne gonilne sile, ki hkrati utemeljujejo našo družbo in določajo naš slog življenja, kakovost življenja in našega okolja.

Povezovanje točk

Predstavljajte si otroško slikanico. Otrok ustvarja sliko s povezovanjem točk – začne pri številki ena in konča pri točki z največjo številko. Na začetku je celotno sliko težko razbrati, s povezovanjem točk pa podoba postaja vedno bolj jasna. Naše razumevanje ključnih problemov, ki obremenjujejo družbo, se je razvilo od samostojnih nepovezanih točk do izrisane podobe. Ta slika sicer še vedno ni dokončna, vzorec pa je že jasen.

Biotska raznovrstnost izginja zaskrbljujoče hitro, predvsem zaradi zlorabljanja narave, s čimer vzdržujemo proizvodnjo, potrošnjo in trgovino v globaliziranem gospodarstvu. Očitna je tudi naša nezmožnost, da bi ustrezno ovrednotili naravna bogastva, saj je cena dreves, gozdov, vode, prsti in zraka zelo nizka ali celo neobstoječa.

V svetu, kjer se nacionalno bogastvo meri s količinsko proizvodnjo države in kjer so naraščajoči četrtletni dobički pomembnejši od letnih časov, je naravo pogosto težko sploh opaziti. Pogosto naše naravno bogastvo ne predstavlja niti ene točke na strani, ki bi jo povezali v sliko.

Upravljanje prihodnosti

Ko se ozremo nazaj in upoštevamo nove priložnosti vidimo, da lahko pritiske s katerimi se danes soočamo – ne glede na to ali so gospodarski ali energetski, zdravstveni ali okoljski – omilimo. To dolgujemo tudi našim bodočim generacijam. Hkrati si moramo priznati tudi, da še vedno vemo zelo malo o našem naravnem okolju, njegovi kompleksnosti in naših vplivih nanj. V sebi moramo zopet poiskati skromnost in na svet gledati z občudovanjem.

Za več informacij obiščite spletno o stran EEA o biotski raznovrstnosti: http://www.eea.europa.eu/themes/biodiversity

V središču: podnebne spremembe in biotska raznovrstnost

Ekosistemi so na splošno precej odporni. Vendar ko presežemo določen prag, znan kot „kritična točka“, se lahko sesujejo in se spremenijo do takšne mere, da lahko morda v veliki meri vplivajo tudi na ljudi. Podnebne spremembe ogrožajo ključne storitve ekosistema, kot sta na primer čista voda in rodovitna prst, kar vpliva tako na kakovost življenja kot na gospodarstvo. Končnih učinkov podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost danes še ne poznamo. Vemo pa, da se moramo z izgubo biotske raznovrstnosti in s podnebnimi spremembami spoprijeti sočasno, saj bomo le tako lahko zaščitili okolje. Storitve ekosistema, ki trenutno pomagajo omejevati podnebne spremembe, kot je na primer absorpcija CO2 iz ozračja v prst, morja in gozdove, so resno ogrožene.

Pred kratkim objavljeno poročilo EEA o stanju biotske raznovrstnosti v Evropi kaže, da podnebne spremembe v veliki meri vplivajo na biotsko raznovrstnost. V poročilu „Napredek pri doseganju cilja evropske biotske raznovrstnosti 2010“(4) je bilo proučenih 122 vrst evropskih ptičev: na 92 vrst so podnebne spremembe vplivale negativno, na 30 vrst pa pozitivno. To kaže, da lahko kot posledico podnebnih sprememb pričakujemo velike spremembe v biotski raznovrstnosti in ekosistemih Evrope.

Poročilo kaže, da tudi število travniških metuljev zelo upada: njihova populacija se je od leta 1990 zmanjšala za kar 60 odstotkov in ne kaže, da bi se upadanje lahko ustavilo. Glavni razlog takšnega upada naj bi bile spremembe v rabi kmetijskih zemljišč – predvsem intenzivnejše kmetovanje in opuščanje obdelovalnih zemljišč. Večina travnatih površin v Evropi namreč zahteva aktivno upravljanje ali ljudi ali njihove živine in od nadaljevanja teh dejavnosti so odvisni tudi metulji.

  1. EEA, 2009, SEBI: http://www.eea.europa.eu/publications/progress-towards-the-european-2010-biodiversity-target

  2. http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/db_gis/pdf/area_calc.pdf

  3. http://www.cbd.int/convention/articles.shtml?a=cbd-02

  4. EEA, 2009, SEBI: http://www.eea.europa.eu/publications/progress-towards-the-european-2010-biodiversity-target

Permalinks

Akcije dokumenta