Večina ljudi, ki živijo v evropskih mestih, je izpostavljena slabi kakovosti zraka. Po zadnjih ocenah Evropske agencije za okolje (EEA), ki so bile objavljene danes, naj bi bili delci še vedno vzrok za več kot 400 000 primerov prezgodnjih smrti v Evropi na leto. Cestni promet, kmetijstvo, elektrarne, industrija in gospodinjstva povzročajo največ izpustov onesnaževal zraka v Evropi.

Preberite več

Energija je dobrina, s katero se trguje na svetovnih trgih. Pomanjkanje dostopa do cenovno dostopnih virov energije, motnje v distribuciji energije, velika odvisnost od uvoza in divja nihanja cen – vsi ti dejavniki se štejejo za potencialne pomanjkljivosti, ki vplivajo na gospodarstvo ter posledično na gospodarsko in družbeno blaginjo prizadetih skupnosti. Ali lahko okrepitev zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov po vsej Evropi in svetu spremeni pravila svetovne energetske politike? Kako k temu prispeva energetska unija EU?

Preberite več

Potencialne koristi izboljšanja energetske učinkovitosti so precejšnje, in sicer ne le v smislu prihranka energije in boja proti podnebnim spremembam, temveč tudi v smislu prispevanja k celi vrsti drugih vzporednih koristi, vključno z izboljšanjem zdravja ljudi in ustvarjanjem delovnih mest. Tima Farrella, višjega svetovalca pri Københavnskem centru za energetsko učinkovitost, smo povprašali, kako lahko najučinkoviteje spodbudimo energetsko učinkovitost. Poudaril je, da so med ključnimi dejavniki uspeha usmerjeni ukrepi politike ter zadostni viri za podpiranje izvajanja in skladnosti.

Preberite več

Letno poročilo o kakovosti kopalnih voda, objavljeno danes, navaja, da je v letu 2016 več kot 85 odstotkov kopališč, ki se spremljajo po Evropi, izpolnilo najstrožje standarde in pridobilo oceno „odlične“ kakovosti vode – kar pomeni, da na teh območjih večinoma ni bilo onesnaževal, ki škodujejo zdravju ljudi in okolju. Več kot 96 odstotkov kopališč je izpolnilo minimalne zahteve kakovosti, določene v pravilih Evropske unije.

Preberite več

Do večje onesnaženosti zraka pogosteje prihaja v obdobjih temperaturnega obrata. V daljših obdobjih visokega zračnega tlaka v zimskih mesecih sončno obsevanje doseže tla in jih ogreje. Ponoči zaradi jasnega neba tla hitreje oddajajo toploto in se ohlajajo, zato se ohladi tudi zrak, ki je v stiku s tlemi. Toplejši zrak se dviga in deluje kot pokrov, zato je hladnejši zrak ujet pri tleh. V tem zraku so ujeta tudi onesnaževala, vključno s tistimi iz cestnega prometa, zato postaja plast zraka tik pri tleh vse bolj onesnažena. To se nadaljuje, dokler se ne spremeni vreme.

Preberite več

EU je določila več ciljev za zmanjšanje vplivov prometa na okolje v Evropi, vključno s toplogrednimi plini. Cilji, ki veljajo za prometni sektor, so del krovnega cilja EU, da bo do leta 2050 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 80–95 %. 94 % goriva, porabljenega v prometu v EU, je pridobljenega iz nafte, pri čemer 90 % nafte prihaja iz uvoza. Zato je prometni sektor posebej občutljiv na nestabilnost in spremembe na svetovnem energetskem trgu. Motnje v oskrbi z energijo lahko resno prizadenejo gospodarstvo in okrnijo kakovost življenja v EU.

Preberite več

(Automatically fill from publication pdf file metadata)

Preberite več

Namen Evropske agencije za okolje (EEA) je spodbujati trajnostni razvoj ter pomagati pri doseganju vidnih in merljivih izboljšav v okolju v Evropi. V ta namen oblikovalcem politik in javnosti pripravlja pravočasne, ciljno naravnane, ustrezne in zanesljive informacije.

Preberite več