Osebna orodja

naslednji
prejšnji
zadetki

Preskoči na vsebino. | Preskoči na navigacijo

Sound and independent information
on the environment

Nahajate se tu: Domov / Teme / Odpadki in materialni viri / Odpadki in materialni viri

Odpadki in materialni viri

Spremeni jezik
Odpadki predstavljajo žgoč okoljski, družbeni in gospodarski problem. S povečevanjem potrošnje in razvojem gospodarstva še naprej nastajajo velike količine odpadkov, ki zahtevajo vse več napora, da bi jih zmanjšali in preprečili. V preteklosti smo odpadke videli kot nekaj, kar lahko zavržemo, danes pa v vedno večji meri predstavljajo vir, kar se čedalje bolj odraža tudi v ravnanju z njimi: manj odlaganja in več recikliranja ter ponovne uporabe.

Odpadki lahko, glede na to, kako z njimi ravnamo, prek izpustov v zrak, tla, površinske vode in podtalnico vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Poleg tega lahko predstavljajo izgubo materialnih virov (na primer kovin in drugih snovi, ki jih je mogoče reciklirati), uporabimo pa jih lahko tudi kot vir energije.

Odpadki nastajajo v vseh fazah življenjskega cikla materialov:

  • pridobivanje (rudarski odpadki);
  • proizvodnja in distribucija (industrijski, nevarni odpadki in odpadna embalaža);
  • poraba proizvodov in storitev (komunalni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema);
  • obdelava odpadkov (npr. ostanki sortiranja v obratih za recikliranje in žlindra iz sežigalnic).

Smotrno ravnanje z odpadki pomaga pri varovanju javnega zdravja in koristi okolju, hkrati pa spodbuja ohranjanje naravnih virov.

Leta 2008 je bilo v Evropski uniji proizvedene približno 5,2 tone odpadkov na prebivalca. K temu največ prispevajo dejavnosti gradbeništva in rušenja, rudarstva in pridobivanja naravnih kamnin ter proizvodnje, a tudi vsak evropski državljan na leto ustvari približno 444 kg gospodinjskih odpadkov.

Prej sta na povečanje količine komunalnih odpadkov močno vplivala rast potrošnje in trend vse manjšega števila članov v gospodinjstvih, vendar je videti, da sta ta dva dejavnika vedno manj povezana s proizvajanjem komunalnih odpadkov, saj se je količina komunalnih odpadkov na prebivalca v 27 državah Evropske unije med letoma 1999 in 2010 ustalila. Države članice se med seboj močno razlikujejo glede napredka na področju nastajanja odpadkov in glede njihove količine.

Ravnanje z odpadki se je v Evropski uniji občutno spremenilo. Leta 2010 je velik delež (37 %) trdnih komunalnih odpadkov (kar predstavlja 10 % vseh odpadkov, nastalih v EU) še vedno pristal na odlagališčih. Danes namesto tega pri različnih tokovih odpadkov težimo k recikliranju/kompostiranju (38 %) ali sežiganju za pridobivanje energije (21 %).

Recikliranje koristi okolju s tem, da preusmerja odpadke stran od odlagališč in tako zmanjšuje izpuste onesnaževal. Pripomore tudi k zadostitvi potreb gospodarske proizvodnje po materialih, saj zmanjšuje potrebo po pridobivanju in prečiščevanju primarnih surovin.

Recikliranje prinaša tudi pomembne gospodarske in družbene koristi: ustvarja gospodarsko rast, spodbuja inovacije, ustvarja delovna mesta in pripomore k zagotavljanju razpoložljivosti ključnih virov. Recikliranje je bistvenega pomena za glavno prednostno nalogo evropske in svetovne politike: prehod na zeleno gospodarstvo, ki ustvarja blaginjo, hkrati pa ohranja zdravo okolje in socialno enakost za sedanje in prihodnje generacije.

Direktive Evropske unije o odpadkih omejujejo odlaganje in spodbujajo recikliranje in ponovno uporabo odpadkov. Dodatna spodbuda za vse večji gospodarski pomen recikliranja je povečano povpraševanje po materialih, posebno v hitro rastočih azijskih gospodarstvih.

Politike Evropske unije

V novejših pravnih instrumentih in strategijah Evropske unije predstavlja prednostno nalogo preprečevanje nastajanja odpadkov – nastajanje odpadkov je treba ločiti od gospodarske rasti ter okoljskih vplivov. Kot primere lahko naštejemo spremenjeno okvirno direktivo o odpadkih (2008/98/ES), Tematsko strategijo o preprečevanju in recikliranju odpadkov in Šesti okoljski akcijski program Evropske skupnosti (EAP).

Okvirna direktiva o odpadkih določa splošni okvir za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi v Evropski uniji. Vpeljuje in opredeljuje osnovne pojme ter določa načela za ravnanje z odpadki, kot je na primer hierarhija odpadkov (slika 1), v kateri ima prednost preprečevanje nastajanja.

Slika 1: Hierarhija odpadkov

Slika 1: Hierarhija odpadkov

Okvirna direktiva o odpadkih zavezuje države članice, da sprejmejo programe za preprečevanje nastajanja odpadkov najkasneje do 12. decembra 2013. Naloga Evropske agencije za okolje je, da preverja napredek držav pri sestavljanju in izvajanju teh programov.

Okvirna direktiva o odpadkih postavlja visoke cilje pri recikliranju odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev, pa tudi gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov.

Zakonodaja Evropske unije določa stroge zahteve za odlagališča in sežigalnice odpadkov: večino dejavnosti obdelave odpadkov urejajo direktiva o odlagališčih (1999/31/ES), direktiva o sežiganju odpadkov (2000/76/ES), in direktiva o industrijskih emisijah (2010/75/EU). Za posebne tokove odpadkov (npr. odpadna embalaža, izrabljena vozila in odpadna električna in elektronska oprema), so na podlagi hierarhije odpadkov določeni konkretni cilji recikliranja in/ali predelave.

Z pristopom k oblikovanju politike na osnovi življenjskega cikla zagotovimo, da ocenjevanje učinkov zajema vplive „od zibelke do groba“, in preprečimo „prikrivanje“ negativnih učinkov s premeščanjem le-teh v druge države ali faze proizvodnje oziroma potrošnje.

Dejavnosti Evropske agencije za okolje

Z ocenjevanjem ravnanja z odpadki želi Evropska agencija za okolje podpreti razvijanje politike trajnostne porabe in proizvodnje, vključno z izvajanjem tematskih strategij o trajnostni rabi naravnih virov, preprečevanju nastajanja odpadkov in recikliranju, ter časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri.

Dejavnosti vključujejo:

Skupina za trajnostno porabo in proizvodnjo pri agenciji EEA vodi delo agencije na področju odpadkov. Dejavnosti se izvajajo v sodelovanju z Evropskim tematskim centrom za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (ETC/SCP) pri agenciji EEA in Evropskim okoljskim informacijskim in opazovalnim omrežjem Eionet. Eurostat zbira podatke o odpadkih; od leta 2008 deluje pod njegovim okriljem Okoljski podatkovni center o odpadkih.

Obeti za prihodnost

Evropska agencija za okolje bo podprla Evropsko komisijo in Evropski parlament ter svoje države članice in sodelujoče države s številnimi novimi kazalniki odpadkov in konceptom za preverjanje programov za preprečevanje njihovega nastajanja. Dokončala bo tudi nedavno začete analize o davkih na odlagališča, čezmejnih pošiljkah odpadkov in potencialu virov nujno potrebnih kovin v elektronskih odpadkih v Evropi. Te dejavnosti bodo prispevale k boljšemu izvajanju politike odpadkov v Evropski uniji. Odpadki predstavljajo eno izmed najpomembnejših prednostnih področij v projektih mednarodnega sodelovanja agencije EEA s sosednjimi državami Evrope.

Geographical coverage

[+] Show Map

Komentarji

Prijavite se zdaj!
Prejmite obvestila o novih poročilih in izdelkih Trenutno imamo 33090 naročnika/ov. Frekvenca: 3-4 elektronska sporočila / mesec.
Arhiv obvestil
Spremljajte nas
 
 
 
 
 
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100