Učinkovita raba virov in odpadki

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 10.03.2017
Globalne okoljske težave, s katerimi se srečujemo danes, so večinoma posledica človekovega čezmernega izkoriščanja naravnih virov, vključno s (fosilnimi) gorivi, minerali, vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo. Vse bolj jasno je, da je prevladujoči evropski model gospodarskega razvoja, ki temelji na veliki rabi virov, nastajanju odpadkov in onesnaževanju, dolgoročno nevzdržen. Evropska unija (EU) je danes močno odvisna od uvoza, za izpolnitev našega povpraševanja po virih pa bi potrebovali površino, dvakrat večjo kot je celotna EU. Številni viri se uporabljajo le kratkotrajno ali so za gospodarstvo izgubljeni, ker se odložijo na odlagališča ali ker se pri recikliranju zmanjša njihova kakovost (angl. downcycling). To ne vpliva le na okolje, temveč tudi na našo gospodarsko konkurenčnost. Rešitev je jasna, ni pa enostavna: doseči gospodarsko rast z manj naravnimi viri ali, z drugimi besedami, z manj narediti več. Osrednji element dolgoročne okoljske politike je izboljšanje učinkovite rabe virov, kar je izraženo v strateških dokumentih, kot so sedmi okoljski akcijski program, časovni načrt EU za Evropo, gospodarno z viri, in akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo.

Uvod

Evropsko gospodarstvo je odvisno od neprekinjenega pretoka naravnih virov in materialov, vključno z vodo, kmetijskimi rastlinami, lesom, kovinami, minerali in nosilci energije, pri čemer se bistven delež teh materialov zagotavlja z uvozom. Glede na vse večjo svetovno konkurenco za naravne vire bi lahko bila ta odvisnost vse bolj vir ranljivosti.

Številni naravni viri so po svetu neenakomerno porazdeljeni, zato so dostop do njih in njihove cene bolj nestabilne, večja je tudi možnost konfliktov. Tudi negotove in nestabilne cene lahko povzročijo motnje v sektorjih, odvisnih od teh virov, kar podjetja prisili v odpuščanje delavcev, odložitev naložb ali prekinitev zagotavljanja blaga in storitev.

Hkrati imajo hitra povečanja pridobivanja in izkoriščanja naravnih virov najrazličnejše negativne vplive na okolje v Evropi in zunaj nje. Onesnaženost zraka, voda in tal, zakisljevanje ekosistemov, izguba biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in nastajanje odpadkov pomenijo takojšnjo ter srednje‑ in dolgoročno grožnjo za gospodarsko in družbeno blaginjo.

Povečanje učinkovite rabe virov je bistveno za spodbujanje družbeno‑gospodarskega napredka v svetu omejenih virov in omejene zmogljivosti ekosistemov, vendar ni dovolj. Navsezadnje je vse bolj učinkovita raba le znak, da se proizvodnja povečuje hitreje od rabe virov in emisij. Ne zagotavlja popolnega znižanja pritiskov na okolje na ravni, ki so dolgoročno vzdržne v Evropi in po svetu.

Pri ocenjevanju vzdržnosti evropskih sistemov proizvodnje in potrošnje je zato treba preseči merjenje, ali se proizvodnja povečuje hitreje od rabe virov in povezanih pritiskov („relativno ločevanje“). Namesto tega je treba oceniti, ali obstajajo dokazi o „popolnem ločevanju“, ko se proizvodnja povečuje, raba virov pa zmanjšuje.

Poleg ocenjevanja razmerja med rabo virov in gospodarsko proizvodnjo je treba ocenit tudi, ali se zmanjšujejo vplivi na okolje, ki so posledica družbene rabe virov („ločevanje vplivov“).


Politike EU na to temo

V sedmem okoljskem akcijskem programu je krepitev učinkovite rabe virov eden od treh ključnih ciljev za izpolnitev vizije do leta 2050, ki je „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“:

  • varovati, ohranjati in obogatiti naravni kapital Unije;
  • spremeniti Unijo v zeleno, konkurenčno, nizkoogljično in z viri gospodarno gospodarstvo;
  • varovati državljane Unije pred pritiski in tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem.

Ti cilji so dejansko tesno povezani in spadajo na področje uporabe različnih – vendar povezanih – političnih okvirov, kot sta časovni načrt za Evropo, gospodarno z viri, in načrt za prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Cilj drugega skupka politik je premik od linearnega modela rasti, ki temelji na načelu „vzemi, izdelaj, porabi in odstrani“, h krožnemu modelu, ki temelji na vzdrževanju uporabnosti izdelkov, sestavnih delov in materialov ter ohranitvi njihove vrednosti v gospodarstvu. Kot je navedeno v akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo, bo to zahtevalo spremembe vzdolž dobavnih verig, vključno pri oblikovanju izdelkov, poslovnih modelih, potrošniških izbirah ter preprečevanju odpadkov in ravnanju z njimi. Zakonodaja EU o odpadkih je eden od njegovih glavnih političnih dejavnikov.


Dejavnosti Evropske agencije za okolje

Agencija EEA analizira snovne tokove in statistične podatke o odpadkih ter pripravlja povezane kazalnike in ocene. Politični napredek je analiziran v treh sorodnih serijah poročil o ravnanju z odpadki, preprečevanju nastajanja odpadkov in učinkoviti rabi virov. Splošna perspektiva je zagotovljena v letnih poročilih o krožnem gospodarstvu in prispevkih k celovitim ocenam, kot je poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020 (SOER2020).

Redno se pripravljajo prilagojene analize izbranih vidikov politike za učinkovito rabo virov, kot so koncepti spremljanja, okoljski cilji, tržno naravnani instrumenti in druge strategije ukrepanja.

Pomemben element dejavnosti sta vzajemno delovanje deležnikov in krepitev njihovih zmogljivosti, ki sta povezana s temi ocenami, pri čemer potekajo redna srečanja in delavnice omrežja Eionet z nacionalnimi referenčnimi centri na temo odpadkov ter z viri učinkovitega gospodarstva in okolja.


Napovedi za prihodnost

Sedanja prizadevanja so usmerjena predvsem v izboljšanje dokazov o učinkoviti rabi virov, krožnem gospodarstvu in odpadkih. Predvideni so prispevki k poročilu SOER2020 s poudarkom na tematskih informacijah (raba odpadkov in virov) ter sistemski analizi prehoda v krožno gospodarstvo. 

Geographic coverage

Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100