Čas po Pariškem sporazumu: uresničevanje nizkoogljičnega gospodarstva

Spremeni jezik
Article Objavljeno 14.11.2016 Zadnja sprememba 06.12.2016 15:20
Lanskega decembra si je svet v Parizu zastavil velikopotezen cilj: omejiti dvig povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2o C, pri čemer si bo prizadeval za omejitev dviga temperature za 1,5 o C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Na srečanju na vrhu G 20 v začetku tega meseca so Kitajska in Združene države Amerike naznanile, da so se formalno zavezale, da bodo pristopile k Pariškemu sporazumu. To je pomemben korak naprej pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in omejitev globalnega segrevanja. Kljub temu obstoječe zaveze za zmanjšanje izpustov, ki so jih doslej sprejele države podpisnice, ne zadostujejo za izpolnitev tega velikopoteznega cilja.
Elena Georgiou, My City/EEA

Elena Georgiou, My City/EEA

Prispevki Evropske unije k izvajanju cilja iz Pariškega sporazuma so opisani v okviru energetske in podnebne politike EU in se izvajajo s številnimi ukrepi. Evropska komisija je 20. julija predlagala nov sveženj ukrepov za pospešitev prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v Evropi, ki ga morata odobriti še Evropski parlament in Svet.

Ta sveženj je eden od konkretnih ukrepov, ki so bili predlagani za izpolnitev zaveze Evropske unije glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Predlogi vključujejo zavezujoče zmanjšanje izpustov za države članice za obdobje 2021–2030 ter prvič predvidevajo vključitev rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike EU do leta 2030.

Sveženj bi močno okrepil okvir podnebne in energetske politike EU v prid dolgoročni usmeritvi EU na poti proti konkurenčnemu, nizkoogljičnemu gospodarstvu. Vključuje celovit pregled izpustov v vseh gospodarskih panogah (prometu, gradbeništvu, kmetijstvu, sektorju za ravnanje z odpadki in rabe zemljišč ter gozdarstvu) in predvideva njihovo zmanjšanje. Temelji tudi na reformi sistema EU za trgovanje z izpusti, predlaganim julija 2015, ki bi zajemala izpuste iz industrijskega in energetskega sektorja.

Poleg tega se predvideva, da bi lahko zmanjšanje izpustov spodbudili s številnimi političnimi pobudami ali obsežnejšimi svežnji za posamezne gospodarske panoge, kot je strategija za mobilnost z nizkimi izpusti ali sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo.

Oblikovanje sistemskih in usklajenih pristopov

V zadnjih letih je bil v številnih naših poročilih, med drugim tudi v poročilu Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015 (SOER), večkrat poudarjen ključni pomen sistemskih pristopov. Okoljski problemi, s katerimi se srečujemo, vključno s podnebnimi spremembami, so zelo kompleksni. Kakovosti zraka v Evropi na primer ne moremo izboljšati brez nizkoogljičnega prometa, bolje zasnovanih mest, večjega mednarodnega sodelovanja za obvladovanje čezmejnega gibanja onesnaževal zraka ali površine z zelenicami  okoli mestnih območij. K onesnaženosti zraka lahko prispevajo tudi podnebne spremembe. Enako velja za blažitev podnebnih sprememb. Zmanjšati moramo izpuste iz vseh gospodarskih panog ter razumeti vzorce proizvodnje in porabe, ki te izpuste ustvarjajo. Ker zdaj približno 10 % svetovnih izpustov izvira iz EU, je jasno, da zgolj z zmanjšanjem izpustov v Evropi ne bomo rešili te svetovne problematike.

Podobno je v naših ocenah vedno znova poudarjena potreba po doslednih in dolgoročnih ciljih politike. Za uvedbo temeljnih sprememb v ključnih sistemih je lahko potrebnih več desetletij. Če želimo vzpostaviti mobilnostne ali energetske sisteme s čisto in nizkoogljično tehnologijo, moramo precej vlagati v infrastrukturo in raziskave čistih tehnologij. Z nedoslednimi politikami brez jasnih ciljev bomo verjetno težko našli inovativne rešitve.

Ukrepi, naložbe in znanje

Glede na ta politični okvir EU in spodbudne znake največjih svetovnih onesnaževalcev s toplogrednimi plini je mogoče prihodnje izzive razdeliti v tri skupine.

V prvo skupino spada dotok novega znanja. Dobre politične odločitve so odvisne od poznavanja preteklih trendov in projekcij za prihodnost, ki temeljijo na dobrih in zanesljivih evidencah. Poleg tega je jasno, da potrebujemo tudi v prihodnost usmerjeno znanje, ki bo lahko vodilo v dobre politične odločitve pri tem prehodu.   V zvezi s tem si bo agencija EEA prizadevala, da še bolj razjasni vprašanja kompleksnosti okolja.

Drugič, izzivi so povezani s pobudami in ukrepi. Politični okvir EU bo potrebno pretvoriti v dejanske pobude in ukrepe, ki se bodo s strani javnih organov, v državah članicah EU, izvajali na vseh ravneh. Za to so potrebni skladnost politik in dolgoročni cilji, podobni evropskim. Ključnega pomena je polno izvajanje nacionalnih politik in ukrepov držav.

Tretjič, izzivi, povezani z naložbami, kažejo, da prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ni mogoče doseči zgolj z javnimi naložbami. V projekte čiste infrastrukture in raziskave na področju čistih tehnologij je treba vključiti tudi zasebne vlagatelje.

Na konferenci COP 21 v Parizu so imeli gospodarski subjekti in civilna družba ključno vlogo pri usmerjanju pogajalcev za določitev velepoteznega cilja omejitve dviga temperature za 1,5 o C . Ključno vlogo bodo imeli tudi pri izvajanju ukrepov, usmerjanju naložb in prispevanju k znanju, ki ga potrebujemo.

 

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor agencije EEA

Povezana vsebina

Related briefings

Glej tudi

Geographic coverage

Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czechia, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, United Kingdom
Evropska agencija za okolje (EEA)
Kongens Nytorv 6
1050 Kopenhagen K
Danska
Telefon: +45 3336 7100